Najnovejše poročilo: svetovno gospodarstvo se bo letos občutno upočasnilo na 2,1 odstotka
Po lanski 3,1-odstotni rasti se bo svetovno gospodarstvo v letu 2023 precej upočasnilo, in sicer na 2,1 odstotka, je zapisano v novem poročilu Svetovne banke.
Vzroki za to so že znani. Gre predvsem za nadaljnjo zaostrovanje denarne politike z namenom zajezitve visoke inflacije. Pri Svetovni banki še napovedujejo, da se bo nato leta 2024 gospodarstvo rahlo okrepilo in zraslo na 2,4 odstotka.
Gospodarstvo v evroobmočju bi po njihovih napovedih letos napredovalo za zgolj 0,4 odstotka, v letu 2024 pa za 1,3 odstotka.
»Najzanesljivejši način za zmanjšanje revščine in širjenje blaginje je zaposlovanje, počasnejša rast pa močno otežuje ustvarjanje delovnih mest,« je ugotovitve komentiral predsednik Skupine Svetovne banke Ajay Banga. »Pomembno se je zavedati, da napovedi rasti niso usodne. Imamo priložnost, da obrnemo trend, vendar bomo morali pri tem sodelovati vsi.«
Zaostreni finančni pogoji in omejeno povpraševanje bodo vplivali predvsem na rast na nastajajočih trgih in gospodarstvih v razvoju. Napovedi za številne države so bile popravljene navzdol, pri čemer niso pomagali niti dobri podatki z začetka leta 2023.
Projekcije rasti teh gospodarstev so tako letos za polovico nižje kot pred letom dni, zato lahko dodatni pretresi predstavljajo veliko težavo.
»Številna gospodarstva v razvoju se spopadajo s šibko rastjo, vztrajno visoko inflacijo in rekordno zadolženostjo,« je dejal Ayhan Kose, namestnik glavnega ekonomista Skupine Svetovne banke. »Oblikovalci politik v teh gospodarstvih bi morali nemudoma ukrepati, da bi preprečili širjenje finančnih okužb in zmanjšali kratkoročno domačo ranljivost.«
Inflacija je vztrajna, čeprav se bo po projekcijah postopoma zniževala, saj se bo povpraševanje zmanjšalo, cene primarnih surovin pa umirjale, če bodo dolgoročna inflacijska pričakovanja ostala takšna kot so zdaj, so pojasnili v poročilu.
V primeru večjih težav v bančnem sektorju ali ob uvedbi še strožje denarne politike (povišanja obrestnih mer) pa bi lahko bila svetovna rast še šibkejša, so opozorili. Zaradi nedavnih propadov bank bi se pri Svetovni banki radi ponovno osredotočili na reformo svetovne finančne regulacije.
Globalno sodelovanje je potrebno tudi za pospešitev prehoda na čisto energijo, ublažitev podnebnih sprememb in odpis dolga vse večjemu številu držav, ki se soočajo z dolžniškimi težavami, so še dodali.
»Na nastajajočih trgih in v gospodarstvih v razvoju se zaradi višjih obrestnih mer povečujejo pritiski glede vračanja posojil,« je pojasnil Indermit Gill, glavni ekonomist in višji podpredsednik Skupine Svetovne banke. »Fiskalne pomanjkljivosti so številne države z nizkimi dohodki že pripeljale v dolžniško stisko.«
Na državni ravni medtem svetujejo trdno politiko za obvladovanje inflacije in zagotavljanje finančne stabilnosti.
Powered by Contextual Related Posts
