Zakaj se pogonska goriva spet dražijo?
Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene maloprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od torka, 20. junija, do vključno ponedeljka, 3. julija, znašale 1,424 evra za liter bencina, 1,461 evra za liter dizelskega goriva in 1,040 evra za liter kurilnega olja, so v ponedeljek sporočili z ministrstva za okolje.
Tako kot pred dvema tednoma, se bodo cene tudi tokrat dvignile. Liter bencina bo dražji za 1,2 centa, liter dizla za 2,9 centa, liter kurilnega olja pa za okrogla dva centa.
Marže trgovcev ostajajo omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter bencina ter za kurilno olje največ 0,08 evra za liter.
V zadnjem času je nekoliko padel tudi prihranek zaradi regulacije cen in oprostitve plačila prispevka za obnovljive vire energije. Ta zdaj ob 50-litrskem tanku bencina znaša 3,65 evra, v primeru dizelskega goriva pa 3,75 evra. Pri 1.000-litrskem rezervoarju kurilnega olja pa potrošnik privarčuje 98 evrov.
Po nekaj mesečnem splošne padanju cen se tako pogonska goriva počasi spet dražijo. Zakaj? Jure Ugovšek je v soboto za Moje finance pojasnil, da pri dizlu zaznavajo rast cen na mediteranskih trgih, kar se je po pričakovanjih preneslo tudi na cenike črpalk. Na cene obeh goriv je medtem nekoliko vplivalo tudi gibanje tečaja evra proti ameriškemu dolarju.
Cene bencina in dizla pa se niso dvignile samo pri nas, ampak na primer tudi na Hrvaškem in v Italiji. V največji meri je za podražitve na mediteranskih trgih in posledično na črpalkah kriva podražitev surove nafte.
Spet pa se vrnemo k vprašanju »zakaj?«. Po eni strani je maja v veljavo vstopil ukrep članic OPEC+ (Organizacija držav izvoznic nafte), s katerim so države zmanjšale proizvodnjo nafte z namenom ustvarjanja »primanjkljaja«, kar bo trajalo vse do konca leta.
Potem je tukaj tudi Kitajska, ki spada med energetsko najbolj intenzivne države na svetu. Tamkajšnja vlada je pripravila različne ukrepe za podporo gospodarstvu, vključno z nižanjem obrestnih mer in povečevanje zalog surove nafte in drugih goriv, poročajo pri Reuters. Večje povpraševanje je tako zagotovilo še dodatno podporo rasti cen.
Vseeno pa bo na nadaljnjo rast nafte vplivalo upočasnjevanje zahodnih gospodarstev, ki po napovedih institucij pred seboj nimajo najbolj svetle prihodnosti. Tako se bo povpraševanje po gorivih s te strani nekoliko znižalo.
Sicer pa ima kljub prizadevanju Pekinga tudi kitajsko gospodarstvo nekaj težav. To se je že odrazilo v rahlem padcu cen surove nafte v ponedeljek (za 0,7 odstotka).
»[Kitajsko] gospodarstvo se spopada z močnimi nasprotnimi vetrovi,« je za Reuters dejal naftni analitik družbe PVM Tamas Varga. »Nepremičninski trg se še ni zacelil po lanskem padcu, maja pa sta bili tako prodaja na drobno kot industrijska proizvodnja pod pričakovanji.«
Powered by Contextual Related Posts
