Je Slovenija za ali proti jedrski energiji? Ministrstvo pojasnjuje
Tako v Sloveniji kot tudi drugod postaja vedno bolj pomembno vprašanje prehoda v tako imenovano nizkoogljično družbo. Za razogljičenje vseh ostalih sektorjev pa je na prvem mestu pomembno razogljičenje pridelave električne energije. Pridelati jo torej moramo na takšen ali drugačen okolju prijazen način.
Maja je na primer v Krškem potekala mednarodna konferenca z naslovom Prehod v nizkoogljično družbo, kjer so sodelujoči izpostavili tako energijo iz obnovljivih virov kot tudi jedrsko energijo.
Petr Závodský, predsednik upravnega odbora in generalni direktor češke jedrske elektrarne Elektrárne Dukovany II, je na konferenci dejal, da lahko energetsko varnost v Evropi ohranimo le s kombinacijo oziroma mešanico obeh virov energije.
Kot so pred nedavnim izpostavili pri portalu jedrska.si, je bil februarja 2023 vladi podan »odličen predlog za pospešen razvoj nizkoogljične energije v Sloveniji, ki si prizadeva za enakovredno obravnavo vseh čistih oziroma nizkoogljičnih virov energije,« kar pomeni tudi jedrske.
Daljši odgovor Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lahko preberete na zgornji sliki, krajši odgovor pa je, da predloga ne morejo sprejeti.
»Ali je Slovenija po novem v družbi protijedrskih držav?«
Istočasno se je začel izrisovati še nov pogled na odnos Slovenije do jedrske energije. Dopisnik časnika Delo, Peter Žerjavič, je na Twitterju delil objavo Politica o novi evropski Direktivi o obnovljivih virih energije.
»Tudi Slovenija (potrjeno) v skupini držav, ki so site francoske blokade potrditve nove direktive o obnovljivih virih energije. Francija želi boljše spodbude za jedrsko energijo,« je pojasnil ter dodal, da se Slovenija sicer udeležuje zasedanj »projedrskega kluba« pod vodstvom Pariza.
Kot je razvidno iz objave Politica, se je približno 10 držav, med katerimi je tudi Slovenija, podpisalo pod poziv Švedski, ki trenutno predseduje Svetu EU, naj »neha poslušati Pariz in potrdi novo direktivo«.
Tudi pri jedrska.si so se ob tem vprašali, ali je Slovenija po novem v družbi protijedrskih držav. »Francija je elektroenergetski sistem s pomočjo jedrske energije razogljičila že v 80. letih,« so dodali.
Podobno vprašanje smo naslovili na ministrstvo za okolje, kjer so nam zagotovili, da sledijo stališču, »da je učinkovit zeleni prehod Evropske unije možen le ob sočasni prepoznavi potenciala tako jedrskih tehnologij, kakor tudi tehnologij obnovljivih virov energije«.
Bolj natančno, Slovenija s pridružitvijo omenjenemu pozivu ni stopila proti Franciji, ampak je »le podprla čimprejšnjo potrditev kompromisnega besedila za predlog spremembe Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, saj ta prinaša pomembne novosti, s katerimi bomo lahko hitreje in učinkoviteje spodbujali rabo obnovljivih virov energije,« so pojasnili.
»Zadržek Francije ni bil neposredno vezan na uporabo jedrske energije, pač pa na obrate za proizvodnjo amonijaka oziroma na rabo fosilnega vodika v industrijah, zajetih v 22a. členu. Slovenija je manjši dodatek k preambuli direktive, s katerim se naslavlja to posebno okoliščino Francije, podprla.«
Na ministrstvu so ob tem še izrazili odobravanje glede potrditve kompromisa besedila na Odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije (Coreper).
Powered by Contextual Related Posts
