Samozaposleni in kmetje bi za dolgotrajno oskrbo prispevali več, ker so tako v vlogi zaposlenega kot tudi delodajalca
Na današnji novinarski konferenci je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac predstavil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada.
»Spremembe, ki jih prinaša predlog novega zakona, so nujne,« je uvodoma poudaril. V Sloveniji je vedno več ljudi, ki živijo dolgo in tako postajamo vedno bolj dolgoživa družba, aktualna ureditev pa ne dohaja potreb.
»Premalo je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni ureditvi še toliko bolj nujna,« je pojasnil.
Predlog po besedah ministra širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju.
Med pravicami, ki jih predlog prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.
Poleg tega uvaja vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, saj sedaj prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, storitve so razpršene, ljudje pa ne vedo, katere storitve imajo na voljo, je opozoril. Vstopna točka bo na centrih za socialno delo, kjer bodo osebi svetovali ter ji izdelali osebni načrt.
Predlog med drugim predvideva, da bo sedanji družinski pomočnik postal oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače.
Oskrba na domu bi bila zagotovljena ne glede na kraj bivanja, financirana pa iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Obseg oskrbe bi znašal od 20 do 110 ur na mesec.
Med pravicami je tudi denarni prejemek, torej aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno je namreč ta ureditev dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili, je pojasnil minister.
Financiranje dolgotrajne oskrbe
Po besedah Maljevca zakon iz časa prejšnje vlade ni bil izvedljiv, saj ni zagotavljal financiranja, kar so s tem predlogom popravili. Zdajšnji predlog predvideva financiranje iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.
Kmetje in samozaposleni bi morali prispevati po dva odstotka, saj nastopajo tako v vlogi zaposlenega kot tudi delodajalca, je pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje.
Zakon bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.
Minister je na konferenci odgovoril tudi na očitke, da predlog ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Predvideno je bilo namreč, da se bo pred dokončno potrditvijo predloga na vladi do njega opredelil Ekonomsko-socialni svet (ESS), a na petkovi seji ni bil sklepčen.
Kot je dejal Maljevac, je socialni dialog zelo pomemben, a so v časovni stiski, poleg tega pa so bila izhodišča predloga na ESS že predstavljena, večkrat so se tudi sestali. Prav tako so na ministrstvu ustanovili posvetovalno telo, kjer je sodelovalo več kot 40 organizacij.
Powered by Contextual Related Posts
Morali boste na teren, da ugotovite, kako živijo bolni, invalidi in osebe, ki za njih skrbijo. Ni praznika, ni nedelje, ni dopusta.
Kaj pa, ko ne moreš več sam položit invalida na voziček. Res na Soči so prijazni in invalidu dodelijo dvigalo. Enkrat so mi pokazal kako se dvigalo uporablja. Skoraj bom sedemdeset, nisem si dobro zapomnila in ne upam se dvigala uporabljat. Na koga naj se obrnem, ki mi bo pri tem pomagal. Hvala!