Napoved gospodarske rasti izboljšana, a še naprej ostaja šibka
Svetovna gospodarska rast naj bi se zmanjšala z ocenjenih 3,5 odstotka v letu 2022 na tri odstotke v letih 2023 in 2024. Napoved Svetovnega denarnega sklada (IMF) za leto 2023 je sicer nekoliko višja, kot je bilo predvideno aprila, vendar ostaja šibka glede na zgodovinske standarde, so sporočili v torek.
Zaradi boja proti visoki inflaciji centralne banke že kar nekaj časa zvišujejo obrestne mere, kar še naprej negativno vpliva na gospodarsko aktivnost.
Globalna inflacijska stopnja naj bi se z 8,7 odstotka v prejšnjem letu znižala na 6,8 odstotka v letu 2023 in 5,2 odstotka v letu 2024.
Pri IMF so v poročilu izpostavili, da so nedavne rešitve glede zadolževanja Združenih držav Amerike in odločni ukrepi oblasti za zajezitev pretresov v ameriškem in švicarskem bančništvu zmanjšali neposredno tveganje za krizo v tem sektorju.
Vendar pa je kljub temu celotno ravnovesje tveganj še vedno usmerjeno navzdol. Obstaja namreč možnost, da inflacija ostane visoka ali pa se celo poveča, predvsem zaradi zaostritve vojne v Ukrajini in ekstremnih vremenskih dogodkov. Okrevanje na Kitajskem bi se lahko upočasnilo, deloma zaradi nerešenih nepremičninskih težav, kar bi imelo negativne mednarodne učinke.
Po drugi strani bi se lahko inflacija znižala hitreje od pričakovanj. To bi pripeljalo do sprostitve denarne politike, domače povpraševanje pa bi se lahko ponovno izkazalo za bolj odporno, so zapisali pri IMF.
Za evroobmočje so za letos napovedali, da bi lahko gospodarska rast dosegla 0,9 odstotka, leta 2024 pa 1,5 odstotka.
Za Italijo napovedujejo 1,1-odstotno gospodarsko rast v letu 2023 in 0,9-odstotno v letu 2024. Rast nemškega gospodarstva bi lahko letos zdrsnila v negativno območje za 0,3 odstotka, leta 2024 pa bi napredovala za 1,3 odstotka.
Aprila je IMF za Slovenijo napovedal 1,6-odstotno gospodarsko rast v letu 2023 in 2,1-odstotno rast v letu 2024, medtem ko v julijskem poročilu nove napovedi ni.
Kot so zaključili pri IMF, v večini gospodarstev ostaja prednostna naloga doseganje trajnostne deflacije oziroma negativne inflacije ob hkratnem zagotavljanju finančne stabilnosti.
Centralne banke so pozvali, naj ostanejo osredotočene na ponovno vzpostavitev cenovne stabilnosti ter okrepitev finančnega nadzora.
»Če se na trgu pojavijo napetosti, bi morale države nemudoma zagotoviti likvidnost in hkrati zmanjšati možnost moralnega tveganja,« so zapisali. »Ustvariti bi morale tudi fiskalne rezerve, pri čemer bi morala sestava fiskalnega prilagajanja zagotavljati ciljno usmerjeno podporo najranljivejšim.«
Powered by Contextual Related Posts
