Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o stavki javnih uslužbencev

V Ljubljani tretji jugoslovanski novinarski kongres

Pred 100 leti so v Ljubljani otvorili tretji kongres Jugoslovanskega novinarskega združenja. V Slovenijo so za ta namen prispeli zastopniki časopisov z ozemlja celotne Kraljevine SHS ter nekaj gostov iz Češkoslovaške.

»Posebno pa je važen časnikarski poklic v naši mladi državi, kjer še vse vre, kjer še ni prave moralne enote med posameznimi deli, kjer treba šele graditi, kar je drugod po večstoletnem razvoju že davnej dano,« je ob tej priložnosti sporočil Slovenec.

»Časnikar je tisti, ki ima v rokah najmogočnejše in najučinkovitejše orodje, da posreduje med raznimi narodi, deželami in družabnimi sloji naše države, izravnava nasprotja in prenaša duševne vrednote od enega dela do drugega.«

Stavka zaposlenih na železnici

3. avgusta 1923 so železničarji na vseh progah v Sloveniji in na Hrvaškem razglasili 24-urno protestno stavko.

»Železničarji in državni nameščenci na plan,« je pisalo na letakih, ki so jih delili. »Vlada je obljubila poviške draginjskih doklad, ko bo skupščina odobrila dvanajstine in povišanje davkov. Dvanajstine in povišanje davkov je že davno odobreno, o povišanju draginjskih doklad pa vlada ne mara niti slišati.«

Slovenec. Pogled na plato železniške postaje Gorica. Vir slike: Tolminski muzej.
Pogled na plato železniške postaje Gorica. Vir slike: Tolminski muzej.

Odločitve, ki so zadevale železničarje, učitelje in druge javne uslužbence, je vlada premaknila na jesen. »Zopet smo ogoljufani. Vse naše prošnje so bile zaman. Vlada nas je doslej varala z obljubami, v zavesti, da jih ne bo izvršila,« so opozarjali stavkajoči.

Po železnicah, poštah in drugih uradih so zaposleni ustavili delo. Točno ob polnoči so zapustili svoja delavna mesta, ostali so le tisti, ki so opravljali varnostno službo.

Po poročanju Slovenca je bilo jasno, da je stavka v Sloveniji in na Hrvaškem gospodarskega značaja. Beograjski časopisi pa so stavko razglasili kot politično. »Tukajšnji listi pišejo o stavkajočih železničarjih, češ, da so v zvezi z Madžari in z drugimi protidržavnimi elementi,« je pisal Slovenec.

Slovenec: Vhodno pročelje železniške postaje Gorica leta 1914. Vir slike: Tolminski muzej.
Vhodno pročelje železniške postaje Gorica leta 1914. Vir slike: Tolminski muzej.

Francija in Rusija

»V francoskem časopisju so kakor na signal ponehali vsi napadi na sovjetsko Rusijo. Tudi poljski državniki so začeli o Rusiji previdno govoriti,« je pred 100 leti poročal časopis Slovenec.

Znano je bilo, da so med francoskimi in ruskimi politiki potekala pogajanja o politični zvezi. To pa je povzročalo skrbi predvsem baltskim državam, ki so se bale, da bi v primeru napada s strani Rusije ostale brez zunanje podpore, predvsem Poljske.

»To sklepajo baltiški državniki iz tega, ker se Poljska ni udeležila pravkar zaključene baltiške konference v Rigi,« je pojasnil Slovenec. »Kar se tiče Rusije, bi ji zveza s Francijo prišla zelo prav, ker je Anglija Turčijo dobila popolnoma na svojo stran.«

Slovenec: Fotografija iz Litve leta 1923. Vir slike: Centralni zgodovinski arhiv Litve.
Fotografija iz Litve leta 1923. Vir slike: Centralni zgodovinski arhiv Litve.

Sindikati v Italiji

Takratni italijanski voditelj Mussolini je pripravil načrt, s katerim bi se lahko znebil sindikatov. »Doslej se je italijanskemu fašizmu posrečilo, da je več ali manj razbil politične organizacije delovnega ljudstva. Sedaj se pripravlja, da ostankom teh organizacij izpodmakne zadnji krepki temelj: sindikate,« je pisal Slovenec.

Vse sindikalne organizacije bi se tako združile v neodvisno delavsko organizacijo po zgledu angleške stranke Labour Party. Takšni organizaciji bi Mussolini ponudil mesto v svoji vladi.

Glasilo ljudsko stranke ‘Popolo’ je pisalo, da je »prava pot za dosego idealne in praktične edinosti sindikatov le ta, da vsaka organizacija ohrani svojo avtonomijo, nikdar pa ne dovede do tega cilja monopolizacija«.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice