Podržavljenje Južne železnice
»Pred nekaj dnevi je vlada službeno sporočila javnosti, da je naša vlada v Rimu ratificirala sporazum, sklenjen 29. marca t. m., o administrativni in tehnični reorganizaciji južne železnice. Danes sem srečen, ker morem obvestiti javnost, da prevzame nocoj država vse proge južne železnice na našem ozemlju in jih tako postavi pod edinstveno upravo železniškega ministrstva,« je pred 100 leti v izjavi sporočil takratni železniški minister Kraljevine SHS.
Šlo je za Južno železnico, ki je bila zgrajena nekaj desetletij pred tem dogodkom in je čez slovensko ozemlje povezovala Dunaj in Trst.
Kot prvi razlog za podržavljenje je minister izpostavil stavko, ki se je takrat kuhala na omenjeni železnici. Poleg tega pa je bila takratna letina izredno bogata in je bil zaradi tega izvoz iz Kraljevine SHS tudi temu primerno velik.
»Treba bo velikanskega števila vagonov in osebja. Najbolj bodo pri tem prizadete proge južne železnice. Vsak štrajk ali pasivna resistenca bi povzročila ogromno škodo. Za to pa vlada ne bi mogla prevzeti odgovornosti,« je pojasnil minister.
Incident med Italijo in Grčijo
Avgusta 1923 se je v Grčiji nahajala italijanska razmejitvena komisija, ki je posredovala v sporu med Grčijo in Albanijo, saj se nista mogle dogovoriti glede meje.
Konec avgusta so bili vsi predstavniki Italije umorjeni v atentatu. Eden izmed italijanskih časopisov je atentat opisal tako: »Atentat se je izvršil 27. avgusta ob 9. dopoldne na cesti, ki pelje iz Janine na Santi Quaranta, in sicer v bližini grškega obmejnega mesteca Kokadia. Cesta pelje tam skozi velik gozd. Nekaj minut po odhodu albanskega delegata, ki se je peljal prvi naprej, so položili neznani ljudje preko ceste deblo, vsled česar se je moral ustaviti avtomobil, v katerem se je vozila italijanska delegacija.«
»V trenutku, ko je avtomobil obstal, so padli prvi streli. V bližini se nahajajoča grška straža je slišala 30 do 40 strelov. Polkovni zdravnik Costi je bil ubit v avtomobilu, ostalim štirim dostojanstvenikom pa se je posrečilo stopiti iz avtomobila in iti še nekaj korakov peš. General Tellini je tekel celo 20 metrov daleč in njegovo truplo so našli v cestnem jarku. Grški polkovnik Bokaris, ki je sledil italijanskemu avtomobilu v veliki razdalji, je prišel na lice mesta, ko je bilo že vse izvršeno. Napadalci so pobegnili.«
Novica o umoru italijanske komisije je bila povod za večje demonstracije po Italiji. V Trstu je po ulicah korakala množica ljudi, ki je pred seboj nosila grško zastavo. Zastavo so sežgali na Trgu Svobode.
Množica je nato vdrla v neko kavarno, ki jo navadno obiskujejo Grki, ter popolnoma razbila vso opremo. Potem so demonstranti odšli pred grško cerkev in grško šolo, kjer so strgali s sten nekaj tabel in jih pometali v morje. Grški konzulat so zavarovali oddelki karabinjerjev.
Italijanska vlada z Mussolinijem na čelu je Grčiji poslala več zahtev, ki pa jih je grška vlada zavrnila in označila za preostre. Italiji je sporočila svoje sožalje in v Atenah organizirala svečano mašo namenjeno žrtvam, katere se je udeležila celotna grška vlada. S posebno prireditvijo so izkazali tudi čast italijanski zastavi.
Poleg tega je grška vlada izjavila, da je pripravljena svojcem žrtev plačati »primerno in pravično odškodnino«. V odgovor je Mussolini odredil bombardiranje grškega otoka Krf.
Powered by Contextual Related Posts
