Pred 100 leti v Slovencu o Jožetu Plečniku

O Jožetu Plečniku
Časopis Slovenec je pred 100 leti povzel zanimivo anekdoto o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku. »Ko je bil pred nekaj mesci naš kralj v Pragi, ga je predsednik Masaryk povabil k sebi ‘na kmete’,« je pisal Slovenec.
»Kralj je bil očaran od lepote arhitekture predsednikovega gradiča, mu je čestital in vzdihnil: ‘Ej, vam Čehom je lahko, ko imate tako odlične mojstre!’. Masaryk pa je z rahlim nasmehom odvrnil: ‘Da, samo da je ta moj mojster Jugoslovan – Vaš Plečnik!’ – ‘A!’ – in ko sta se drugi dan sprehajala po Hradčanih, ki se baš sedaj restavrirajo, se je naš kralj zopet čudil nad delom čeških umetnikov. — ‘Tudi to je delo Vašega Plečnika!’ — mu je rekel predsednik Masaryk.«

Jugoslovanski kralj se je na to odzval z vprašanjem, češ da kako je mogoče, da doma v Jugoslaviji tako malo vedo o tem arhitektu. Češkoslovaški predsednik je odvrnil: »Veste, Veličanstvo, take umetnike je treba pozvati; oni se, prav kakor Vi, čutijo suverene pri svojem delu!«
Časopis Slovenec je ob tem komentiral naslednje: »No, če bo enkrat Plečnikova šola za arhitekturo, ki jo vodi na univerzi v Ljubljani, res ukinjena – kar ji vedno grozi! – potem se mogoče res še zgodi, da bodo Plečnika pozvali na naš dvor popravljat in prestavljat one moderne kulise, ki so jih po njem razpostavili dunajski arhitekti.«

Novice iz Poljanske doline na Gorenjskem
»Prve dni preteklega tedna smo ob najlepšem vremenu kosili lepo travo po senožetih in lokah,« so pred 100 leti poročali iz Poljanske doline o tamkajšnjih razmerah.
»Pod toplimi sončnimi žarki se je otava kaj hitro sušila. V treh, štirih dneh smo imeli ves senen pridelek na varnem, tako smo hiteli. Za živino je dobro preskrbljeno, pa tudi poljski pridelek je zadovoljiv.«
Poleg tega je bilo na sadnem drevju tudi ogromno sadja. »Pametni gospodarji ga mnogo posuše za zimo ter jim tako dosti zaleže. Najmanj pa imajo od dobre sadne letine oni, ki kuhajo z njega žganje. Lansko jesen so ga toliko nakuhali, da so ga pili doma in po krčmah kar iz kozarcev. Posledice navadno niso izostale,« so sporočili.

Pisali so tudi o tihotapstvu. Po »kozjih stezicah« se je na italijansko stran prenašalo predvsem tobak. »S to zloglasno obrtjo so bavi zlasti mlajši moški pa, žal, tudi ženski svet,« so dejali.
Trgatev v Dalmaciji
Dalmatinski časopisi so poročali o skorajšnjem začetku trgatve v Dalmaciji, ki se je pričela okoli 15. septembra – ponekod nekaj dni prej, drugod nekaj dni kasneje. »Pridelek bo obilen in izboren, povprečno bo vsebovalo vino 12 stopinj alkohola,« so zapisali.
Incident v Istri
V tistih dneh je v kraju Vrh pri Buzetu umrl nek fašist, ki je bil sicer domačin. On in njegova družina niso znali govoriti italijanskega jezika, vendar so kljub temu na pobudo fašistov priredili pogreb v latinskem jeziku.
»Župnik je to storil, nazadnje je pa za pokojnika zmolil še očenaš v hrvatskem jeziku. To je prešlo brez dogodkov. Ko je pa župnik nato dodal še očenaš za vse pokojne na pokopališču, so fašisti priredili izgred,« je pisal Slovenec.
Začeli so protestirati in župnika so hoteli poriniti v grob. »Župnik se je rešil le z begom. Nato so fašisti oblegli župnišče in začeli razbijati okna. Na srečo so ljudje prišli klicat župnika k nekemu umirajočemu, nakar so fašisti odšli.«