Obrestne mere ponovno podirajo rekorde, vendar bi lahko bilo kmalu konec višanj

Stopnja inflacije v evroobmočju je še vedno daleč od ciljnih dveh odstotkov, zato so se pri Evropski centralni banki (ECB) odločili za ponoven dvig vseh treh ključnih obrestnih mer. Tudi tokrat za četrt odstotka.

V skladu s tem bodo obrestne mere od 20. septembra naprej znašale 4,50 odstotka, 4,75 odstotka in 4 odstotke. Depozitna obrestna mera je tako na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999.

»Svet ECB na podlagi svoje trenutne ocene meni, da so ključne obrestne mere ECB dosegle ravni, ki bodo ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevale k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven,« so ob tem sporočili.

To naj bi se zgodilo počasneje kot v preteklih projekcijah ECB iz junija, saj naj bi inflacija leta 2023 znašala 5,6 odstotka, leta 2024 3,2 odstotka, komaj leta 2025 pa 2,1 odstotka.

Letna inflacija v evroobmočju je avgusta 2023 znašala 5,3 odstotka, kar pomeni, da se glede na julijske podatke ni spremenila, so v svoji oceni zapisali pri Evropskem statističnem uradu (Eurostat).

Letna rast cen v Sloveniji je bila medtem 6,2-odstotna, v istem mesecu prejšnjega leta pa 11-odstotna, so sporočili iz SURS.

Cene torej še vedno strmo rastejo, zaradi visokih stroškov zadolževanja in upada na Kitajskem pa se splošna gospodarska aktivnost upočasnjuje, pojasnjujejo pri Reuters.

Glede tega je ECB dejala, da je dvigovanja obrestnih mer najverjetneje konec, zaradi česar so se donosi obveznic v evroobmočju in tečaj evra znižali, evropske delnice pa zvišale, saj so vlagatelji prepričani, da bo naslednje leto centralna banka začela zniževati obrestne mere.

Predsednica ECB Christine Lagarde ni povsem izključila nadaljnjega zvišanja obrestnih mer, če bo to potrebno, in dejala, da bodo morale obrestne mere še nekaj časa ostati na restriktivni ravni.

»V prihodnje se bomo osredotočili na trajanje [visokih obrestnih mer], kar pa ne pomeni, da smo dosegli vrhunec, saj tega zdaj ne moremo trditi,« je povedala na novinarski konferenci.

Priznala je, da nekateri člani Sveta ECB že v četrtek niso želeli dvigniti obrestnih mer, vendar je dodala, da se je z odločitvijo strinjala trdna večina guvernerjev.

Na vprašanje, ali znižanje napovedi rasti s strani ECB, ki je za letošnje leto napovedala le 0,7-odstotno rast v evrskem območju, pomeni, da je zdaj osnovni scenarij recesija, je Lagarde poudarila, da je upočasnitev le začasna.

»Okrevanje, ki smo ga načrtovali za drugo polovico leta 2023, se je časovno zamaknilo,« je dejala. »Prepričani smo, da se bo rast leta 2024 okrepila.«

Preberite več

Ministrstvo: »Povprečni čas za izdajo gradbenega… by Marko Želko 6. 3. 2025 Od začetka leta 2020 do konca leta 2024 je bilo s strani Ministrstva za naravne vire in prostor izdanih 371 gradbenih dovoljenj.

Bencin in dizel še naprej cenejša by Marko Želko 24. 3. 2025 Že drugič zapored smo priča padanju cen pogonskih goriv. Pogledali smo tudi, kakšne stopnje trošarin in DDV so drugje po Evropi.

Pred 100 leti v Slovencu o ukinjanju slovenskih… by Marko Želko 12. 4. 2025 V časopisih se je pred 100 leti pojavila žalostna zgodba o beraču iz Beograda. Medtem se je na Primorskem nadaljevala kulturna vojna proti slovenskemu jeziku.

EU z novimi carinami na kmetijske proizvode iz… by Marko Želko 21. 3. 2025 Države članice EU bodo podprle načrte za zvišanje carin na gnojila iz Rusije in Belorusije. Kmetijski sektor se s tem ne strinja.

V proračunu za 16 milijonov evrov presežka by Marko Želko 15. 3. 2025 Kako poln ali prazen je slovenski proračun? Proračunski odhodki so bili od primerljivega obdobja lani višji za 12,9 odstotka, prihodki pa za 4,1 odstotka.

Powered by Contextual Related Posts