Nemci v Jugoslaviji zahtevajo svoje šole
Na eni izmed takratnih sej jugoslovanske sekcije za srednješolski zakon so razpravljali o predlogu nemške narodne manjšine v Kraljevini SHS.
»V novih krajih pripada del ljudstva tudi narodnim manjšinam. Poleg že obstoječih šol se bodo otvarjale tudi nove samostojne državne srednje šole z učnim jezikom posameznih narodnih manjšin, ki se bodo ozirale tudi na kulturne potrebe narodnih manjšin,« so predstavniki zahtevali v predlogu.
Učitelji bi bili iz narodnih manjšin in če teh ne bi bilo dovolj, bi se nastavile osebe, ki bi popolnoma obvladovale jezik narodne manjšine ter bi imele »razumevanje za kulturne potrebe manjšin pri vzgoji mladine«.
Predlog ni bil sprejet. »Tako je vlada odbila glavno zahtevo Nemcev, katero je obljubila izpolniti. Kaj bodo Nemci sedaj napravili, se še ne ve,« je komentiral časopis Slovenec.
Predlogi Italije za razrešitev reškega vprašanja
Pred 100 leti je bilo v odnosih med Kraljevino SHS in sosednjo Italijo kar vroče. Državi se namreč nista uspeli dogovoriti glede razmejitve območja Reke na Hrvaškem.
Italijanski predsednik Mussolini naj bi tako po poročanju italijanskih medijev Jugoslaviji predstavil svoje predloge, da naj se Reka združi z Italijo, v zameno pa bi Jugoslavija dobila svobodno cono v reškem pristanišču.
»Luka Baroš z Delto pride pod suvereniteto Jugoslavije. Na korist Jugoslavije se izvrši korektura meje med reško oblastjo in Jugoslavijo. Sklene se trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo,« so še pisali italijanski mediji. Medtem so iz Reke poročali, da je italijanski general Gaetano Giardino na lastno pest ukinil carinsko mejo med Reko in Italijo.
Zatiranje Primorcev
Časopis Slovenec je pred 100 leti pisal o dopisu, ki so ga prejeli iz primorskih krajev. »Sistematično so Italijani pričeli zatirati narodne manjšine. Zadnji čas so pričela oblastva izdajati odloke, ki so prav smrtni udarci narodnemu življenju,« so pisali tamkajšnji prebivalci.
Z novim šolskim letom so namreč italijanske oblasti korenito zmanjšale učno moč na ljudskih šolah. »V idrijskem okraju so na primer vsled tega štiri šole ostale zaprte popolnoma, na drugih pa je pouk znatno prikrajšan,« je pisalo.
»Zdi se, da je s tem dekretom korenina narodne odpornosti zadeta z novim udarcem, kajti vzemite ljudstvu šole, pa ga potem lahko mrcvarite kakor hočete. Pogled v bodočnost je žalosten, če ne bo prišla kmalu rešitev.«
V dopisu so se spraševali, ali Beograd res ni imel nobene besede v Rimu. »Ali smo primorski Jugoslovani res obsojeni na smrt? Slovensko in hrvatsko Primorje je italijanska kolonija, izročena vladajočemu narodu na milost in nemilost. Ne samo, da je z ukinitvijo šol in pouka občutno prizadeta narodova izobrazba, pomisliti je treba tudi, da je s tem odlokom na cesto vrženih, ob kruh mnogo inteligence, narodnih delavcev. Bratje, če nočete nas zgubiti, ne pozabite nas, dokler je čas,« so zaključili.
Powered by Contextual Related Posts
