Cene sladkorja ponovno navzgor: najvišja raven v zadnjih 13 letih
V povprečju so bile svetovne cene hrane septembra na mesečni ravni skoraj nespremenjene. Znotraj posameznih kategoriji pa so se dogajali kar opazni premiki.
Indeks cen hrane Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je prejšnji mesec tako znašal 121,5 točke. Na tej ravni je bil indeks za 10,7 odstotka nižji od ravni pred letom dni in za 24 odstotkov nižji od rekordno najvišje vrednosti, dosežene marca 2022.
Žita
Kaj se je torej dogajalo na svetovne trgu hrane? Cene žit so se septembra dvignile za en odstotek glede na avgust, kljub temu pa so bile za 14,6 odstotka nižje kot pred letom dni.
Po sedmih mesecih zaporednega padanja so se mednarodne cene koruze septembra zvišale za sedem odstotkov, k čemur je prispevalo več dejavnikov, med drugim veliko povpraševanje po zalogah iz Brazilije, okrnjena prodaja v Argentini in višje cene prevoza zaradi nizkega vodostaja reke Mississippi v Združenih državah Amerike.
Okrepile so se tudi cene sirka, medtem ko so cene ječmena ostale v glavnem nespremenjene. Nasprotno pa so cene pšenice padle in sicer za 1,6 odstotka na mesečni ravni, k čemer so prispeli boljši obeti glede proizvodnje v Rusiji. Riž se je pocenil za 0,5 odstotka in s tem ohranil izredno visoke cene glede na obdobje v lanskem letu.
Rastlinska olja
Septembra so se medtem cene rastlinskih olj znižale, in sicer za 3,9 odstotka. Mednarodne cene palmovega olja so septembra še naprej padale, k čemur je največ prispevala povečana proizvodnja v glavnih državah proizvajalkah v jugovzhodni Aziji.
Pocenilo se je tudi sončnično olje, kar je bilo odraz obilnega pridelka sončničnega semena v črnomorski regiji ob močni prodaji s strani kmetov. Pri repičnem olju so se mednarodne cene znižale zaradi še vedno velike svetovne izvozne ponudbe, medtem ko so svetovne cene sojinega olja prav tako sledile temu gibanju, kljub obetom velikega povpraševanja v sektorju biodizla.
Mlečni izdelki
Mlečni izdelki so se septembra prav tako pocenili in sicer za 2,3 odstotka, kar je pomenilo že deveti zaporedni mesečni padec. Znižale so se cene vseh mlečnih izdelkov, k čemur je prispevalo predvsem nezadostno uvozno povpraševanje ob velikih zalogah v vodilnih regijah proizvajalkah, kljub povečanemu povpraševanju po nekaterih mlečnih izdelkih v državah jugovzhodne Azije.
Na mednarodne cene mleka in mlečnih izdelkov so vplivali tudi naraščajoče izvozne zmogljivosti Nove Zelandije, šibko povpraševanje v Evropski uniji in vpliv šibkejšega evra v primerjavi z ameriškim dolarjem.
Meso
Tretji mesec zapored se je pocenila tudi kategorija mesa in sicer za en odstotek. Mednarodne cene prašičjega mesa so se znižale zaradi šibkega uvoznega povpraševanja iz vodilnih držav uvoznic, zlasti Kitajske, in zadovoljivega svetovnega izvoza.
Svetovne cene perutninskega mesa so se prav tako znižale, kar je odražalo obilno ponudbo pri vodilnih svetovnih dobaviteljih, zlasti v Braziliji. Cene ovčjega mesa so se znižale že peti mesec zapored in sicer zaradi velike ponudbe iz Avstralije.
Nasprotno pa je veliko uvozno povpraševanje po pustem govejem mesu, zlasti v Združenih državah Amerike, povzročilo dvig mednarodnih cen govejega mesa, ne glede na veliko izvozno ponudbo iz Brazilije in Avstralije.
Sladkor
Sladkor se je prejšnji mesec podražil za 9,8 odstotka, kar pomeni tudi drugo zaporedno mesečno rast ter najvišjo raven po novembru 2010.
Dvig cen je bil večinoma posledica zaostrenih obetov glede svetovne ponudbe v prihajajoči sezoni 2023/24. To odraža predvsem zgodnje napovedi, ki kažejo na zmanjšanje proizvodnje v ključnih proizvajalkah sladkorja, Tajski in Indiji, zaradi vremenskih razmer, ki so bolj suhe od običajnih in so povezane s pojavom El Niño.
K zvišanju svetovnih cen sladkorja so prispevale tudi višje mednarodne cene surove nafte. Vendar pa je velik pridelek, ki se trenutno obira v Braziliji, ob ugodnih vremenskih razmerah skupaj z oslabitvijo brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem omejil še dodatno povišanje svetovnih cen sladkorja.