Pred 100 leti v Slovencu o vzponu ZDA po 1. svetovni vojni

O gospodarstvu po 1. svetovni vojni
»Svetovna vojna je v svojem poteku prinesla tudi popolno spremembo ravnotežja gospodarskih sil,« je pred 100 leti pisal časopis Slovenec. »Tako se je okrepilo gospodarstvo kolonialnih dežel in se vedno bolj približuje samostojnosti.«
Izredno se je na primer razvilo japonsko gospodarstvo, še bolj pa je zrastla industrija in proizvodnja v Združenih državah Amerike, ki so tako »izrinile Anglijo iz njene prevladujoče postojanke«.
»To se vidi v velikanskem razmahu produkcije, silnem razširjenju zunanje trgovine in predvsem v povečanju trgovske mornarice, ki je narasla od 1.837.000 ton v letu 1914 na 12.506.000 ton v letu 1922. S tem se je Unija zelo približala Angliji, ki je bila do sedaj edina gospodarica morja,« so pojasnili.

Ameriški dolar je z mesta »kralja« na denarnem trgu zrinil britanski funt in finančno težišče sveta se je preneslo v New York. Vzrokov za to je bilo več, so zapisali pri Slovencu.
Najpomembnejši med njimi pa je bil ta, da je postala državna blagajna Združenih držav upnik celega sveta, vključno z Anglijo. »Vsota vseh posojil, ki jih je dala blagajna zavezniškim državam, znaša 10 milijard dolarjev brez neplačanih obresti. Tako dolguje tudi naša država ameriški državni blagajni 51 milijonov dolarjev,« so dodali.
Po zaključku vojne se je v tuje države pretakal predvsem ameriški zasebni kapital, države pa so morale zanj seveda plačevati ogromne obresti. »Tako je bila obrestna mera našega lanskega ameriškega posojila 9.22, kar predstavlja rekordno višino. Ta izredno visoka obrestna mera nam kaže, kako malo zaupanja je uživala naša država na ameriškem denarnem trgu, ko je bila primorana pristati na naravnost oderuško obrestno mero.«
Avtomobilizem v ZDA
Iz ZDA so pred 100 leti poročali o stopnjevanju števila avtomobilov na cestah, nekatere oblasti pa so želele »pohajkovanje« po cestah za pešce prepovedati.

»Ceste so enakomerna last vseh; edina oseba, koje pravica do uporabe ceste bi se moralo omejiti, ni pešec, temveč oni, ki se pomika po cesti z močnim strojem 40 konjskih sil in s hitrostjo, ki pomeni za vsakega drugega na cesti bivajočega smrtno nevarnost,« je pisal Slovenec.
»Kakšna občina pa je ta, ki hoče svoje meščane izriniti s ceste na ljubo preoblastni manjšini, ki hoče cesto monopolizirati za avtomobil? Naša družba temelji na teoriji pravic posameznika in je zato tako postopanje grožnja za družbo.«
Omenili so tudi enega izmed incidentov, kjer se je avtomobil zaletel v skupino otrok, izmed katerih so nekateri tudi izgubili življenja. »In ta varnostna propaganda je rekla, da se mora otrokom prepovedati vozenje s kolotočnicami in da sploh nimajo na cesti ničesar Iskati. Če pa pustimo na cesto samo tiste, ki imajo tam kaj iskati, potem bi pa ravno avtomobilisti po večini sploh na cesto ne smeli!«

»Večina avtomobilistov se vozi po cestah za zabavo, in če se komu prepove cesta, naj se avtomobilistom, ne pa otrokom! Otrok, ki se igra na cesti, je nedolžen in nikomur nevaren, avtomobil pa ubija in je večno orodje strahu in nevarnosti,« so še dodali pri Slovencu.
Nekateri so tako pozivali k ustanovitvi »društva za varstvo pravic pešcev«. To društvo bi imelo svoje odvetnike in zastopnike, ki bi morali braniti koristi staršev otrok, ki so bili žrtve v prometnih nesrečah.
»Danes je avtomobilist, ki je koga povozil, v prav ugodnem položaju: priča je mrtva, on pa pripoveduje, kar hoče in se mu ravno prav zdi,« je pojasnil Slovenec.
To je pred stotimi leti bral moj ded-poskušam si predstavljati,kako bi danes pogledal ta naš motorizirani svet…