Prejeli smo: Pisana beseda odstira pajčolan teme
V preteklem tednu smo obeležili dva izjemno pomembna dneva prav za vse ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z vidom. Teh je v Sloveniji več, kot kažejo evidence in statistike, saj se ti, ki nosijo zgolj očala, ne tretirajo med ljudi s težavami z vidom, pa vendar so tudi očala prvi pokazatelj, da z našim vidom ni vse kot bi moralo biti in pa kako je vid zares pomemben in kako bolj bi morali paziti nanj. Na to nas je opozoril četrtek 12. oktober, ko obeležujemo svetovni dan vida.
V nedeljo 15. oktobra pa smo obeležili mednarodni dan bele palice, ki je praznik vseh slepih, pa tudi njihovih sorodnikov, prijateljev, znancev in v zadnjem času tudi osebnih asistentov, skratka vseh, ki so s slepimi kakorkoli povezani in so jim svetla luč na njihovi poti skozi temo, ki pa še zdaleč ni neprodorna in črna, odeta je v nešteto odtenkov, zaznav in občutij.
To dokazuje tudi vsakoletno mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev, ki ga že devetnajst let zapored prireja Združenje prijateljev slepih Slovenije, s sedežem v Celju, svoje delovanje in aktivnosti pa ima razpredene po celotni državi in je letos ravno tako kot omenjeno srečanje praznovalo devetnajst let svojega delovanja.
Srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje ima v mestni občini Celje od svoje pete obletnice dalje tudi svoj domicil. Tudi sicer je mestna občina Celje ena glavnih financerjev združenja, čeprav, kot že rečeno, združenje deluje na območju celotne države.
Tudi letošnji Biseri Savinje, so kot vsi prejšnji izzveneli zelo toplo in čustveno. Obiskovalce, ki se z literaturo slepih in slabovidnih literatov srečajo prvič, preseneti in pa tudi pretrese, moč pisane besede, ki jo ti literati nosijo v sebi, široka paleta tem, ki se jih v pisanju lotevajo in pa seveda njihove zaznave ljudi in sveta okrog sebe, ki jih poslušalcu in bralcu spretno podajajo, da se njih literatura ne v kvaliteti in ne v čem drugem prav nič ne razlikuje od njihovih polno čutnih literarnih kolegov, kar dokazujejo tudi številne nagrade, ki jih slepi in slabovidni pesniki in pisatelji prejemajo v konkurenci svojih polno čutnih kolegov.
Tudi na tem srečanju so sodelovali tako tisti, ki so v svetu literature močno uveljavljeni, na primer, Dragan Mitič, Valter Čučkovič, Veso Pirnat Brolski, do tistih, ki pišejo preprosto in le bolj za kratek čas. To je še ena od posebnosti teh srečanj, saj se na enem mestu srečajo že uveljavljeni literati, kot tisti, ki na to pot še le previdno in počasi stopajo, vse skupaj pa da celotni prireditvi ravno zaradi tega še dodatno žlahtnost. Nepričakovano pa se lahko ravno na takšni prireditvi rodi tudi kakšen nov in uspešen literat, kot je to že prej omenjeni gospod Čučkovič, saj je ravno na Biserih Savinje že pred več leti doživel krstno javno predstavitev svoje poezije, danes pa prejema številne nagrade in priznanja ter se s svojo poezijo udeležuje domačih in mednarodnih pesniških festivalov.
Na prireditvi smo se spomnili tudi znane Celjanke dolgoletne učiteljice, pesnice, pisateljice in igralke Ljudmile Conradi, ki nas je za vedno zapustila v mesecu marcu in je bila soustanoviteljica združenja in umetniška vodja literarnega foruma Biseri Savinje, zadolženega za izvedbo te prireditve.
Prireditev sta glasbeno obogatila mlada in perspektivna pevka Petra Ceglar ter slepi harmonikar, dobitnik žlahtnega priznanja Zlata harmonika Ljubečne, slavnostni govorniki pa so bili Vlado Koželj, svetovalec za kulturo v kabinetu župana Mestne občine Celje, Davorin Deželak, predsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, ter predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl.
Sebastijan Kamenik
Powered by Contextual Related Posts
