Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o težkih razmerah rudarjev

Zračni promet v Avstriji

Pred 100 leti je časopis Slovenec pisal o ustanovitvi družbe »Austria-Flug-Gesellschaft«, ki je skrbela za zračni promet med Dunajem, Gradcem in Celovcem. Kasneje je družba uvedla tudi polete med Dunajem in Trstom ter Dunajem in Benetkami. Cena je bila enaka ceni železniške vozovnice za 1. razred.

Stavke rudarjev

Iz Varšave so poročali o stavki rudarjev, ki se je pričela v rudarskem okrožju, kasneje pa so se ji pridružili tudi delavci iz kovinarstva. Rudarji so zahtevali 200 odstotkov višje plače, medtem ko so lastniki rudnikov bili pripravljeni le na 130-odstotno povišanje.

O stavki se je pred 100 leti govorilo tudi med rudarji na Hrvaškem. »Položaj rudarjev v Hrvatski in Slavoniji se je v zadnjem času zelo poslabšal,« je poročal Slovenec. »Večina rudnikov svojih delavcev ne izplačuje, češ da ni denarja. Delavci morajo čakati na plačilo po 1 – 2 meseca. Delavstvo ponekod že zapušča delo, ker nima s čim živeti, a ni izključeno, da v kratkem celokupno rudarsko delavstvo prične štrajkati.«

Slovenec. Fotografija rudnika v Trbovljah iz 20 let prejšnjega stoletja. Vir slike: Travel Slovenia.
Fotografija rudnika v Trbovljah iz 20 let prejšnjega stoletja. Vir slike: Travel Slovenia.

Rudarske plače so bile že same po sebi zelo nizke. Rudarska podjetja pa so takrat opozarjala, da je težak položaj rezultat dejanj državne železnice, ki naj bi ustavila plačila za dobavljeni premog. Železnica je bila tudi največji odjemalec premoga.

»Splošna delavska zveza Jugoslavije se je obrnila na generalno direkcijo državnih železnic in na prometno ministrstvo, da rudniki dobe za premog plačilo in morejo potem plačati delavstvo,« je še zapisal Slovenec.

Krvavi izgredi v Nemčiji

Nemčija je bila pred 100 leti v zelo nestabilnem položaju. Cene so naraščale hitreje kot kjerkoli drugje, ljudje so izgubljali zaposlitve, dobrih novic ni bilo niti s političnega področja.

Vse to je pripeljalo do demonstracij brezposelnih oseb, kjer je nemalokrat prišlo tudi do krvavih spopadov s policijo. Na enem izmed izgredov sta bila dva demonstranta ubita, več policistov pa ranjenih. Aretiranih je bilo 20 oseb.

Fotografija prikazuje izgred v Berlinu leta 1923. Vir slike: Ameriška kongresna knjižnica.
Fotografija prikazuje izgred v Berlinu leta 1923. Vir slike: Ameriška kongresna knjižnica.

Na izgredu dan zatem je bilo ranjenih pet demonstrantov. V centru Berlina so bile vse trgovine zaprte. Pri poslopju borze so se demonstranti skušali polastiti avtomobilov in jih poriniti v vodo, kar je policija preprečila z orožjem, ponovno pa so sledile številne aretacije.

Med glavnimi tarčami demonstrantov so bile pekarne. Na isti dan je okoli 60 mladih vdrlo v neko pekarno v Berlinu in odneslo je ves kruh. Drugje so množice ljudi prav tako želele vdreti v pekarne, vendar je policija to preprečila.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice