Pred 100 leti v Slovencu o dvojezičnosti slovenskih časopisov pod italijansko oblastjo
Shodi proti nasilju nad primorskimi Slovenci
V objavi v časopisu Slovenec so bili vsi Slovenci pozvani na shod proti nasilju, ki so ga Italijani izvajali nad primorskimi Slovenci. Potekal je v nedeljo, 28. oktobra 1923, z nekaj prireditvami tudi dan kasneje.
»V ta namen naj se prirede shodi, sestanki, na katerih naj se ljudstvu obrazloži pomen manifestacije,« je pisal akcijski odbor. »Kjer je pa za ta dan že določena kaka prireditev (shod, koncert, gledališka igra), naj se s primernim nagovorom tej prireditvi da manifestačni značaj. Ljubljana manifestira v ponedeljek 29. t. m. ob pol sedmih zvečer v veliki dvorani hotela Union.«
Napredovanje železniških uradnikov
V tistih dneh so se na železnici pripravljali na službena napredovanja uradnikov. »Uradniki bodo postali tisti poduradniki, kateri imajo vsaj nižjo srednjo šolo,« je pisal Slovenec.
Ob tem pa so se pri časopisu spraševali, zakaj ne bi dosegli »uradniške časti« tudi tisti, ki srednje šole sicer nimajo, a so z odliko opravili predpisane izpite.
»Mnogo je slovenskih postajnih mojstrov, ki izvršujejo službo vestno in v splošno zadovoljstvo že nad petnajst let,« je nadaljeval Slovenec. »Ali je res bolje, da zna železničar prestavljati grške in latinske klasike, kakor da vestno izvršuje svoj poklic?«
Ob tem so železniško ministrstvo pozvali, naj uveljavi takšen ukrep za tiste, ki bodo k železnici šele pristopili, »starim pa naj da, kar jim gre«.
Namesto denarja krompir
Povzemali smo že novice o tem, v kako hudem položaju se je znašlo prebivalstvo Nemčije pred 100 leti. Inflacija je bila vsak dan višja, nizali so se tudi ulični izgredi, med drugim tudi množično ropanje pekarn.
Kako močno je padlo zaupanje v nemško valuto, je pokazala tudi odločitev enega izmed nemških časopisov, ki se je odločil naročnino za november in december 1923 sprejemati v obliki krompirja.
»Kako se poceni zida?«
Časopis Slovenec je pred 100 leti povzel poročanje beograjskega časopisa o tem, kakšno delovno silo pri gradnji hiš uporabljata policijski načelnik v Beogradu in upokojeni vojaški polkovnik.
Prvemu so vilo gradili kar zaporniki, ki so seveda delali brezplačno. Drugemu pa so štirinadstropno hišo pomagali delati vojaki.
»Kar se vojakov tiče, res ne bi bilo napačno, če bi jih rajše zaposlili nekoliko pri stavbah, kakor pa da polegajo po vojašnicah. Samoposebi umevno bi se to ne smelo zgoditi na škodo nezaposlenih stavbinskih delavcev,« je ob tem dodal Slovenec.
Dvojezični časopisi
Iz primorskih krajev pod italijansko oblastjo je prišla novica o prefektovem ukazu, s katerim je slovenskim časopisom zapovedal, da mora vse natisnjeno besedilo imeti zraven tudi italijanski prevod.
Enega izmed časopisov, »Goriška Straža«, ki je omenjen ukrep v svoji objavi komentiral, so oblasti zaplenile zaradi »žalnega črnega roba, s katerim je list izšel«.
Kasneje je izšla naslednja številka časopisa, v katerem je bil ukaz ponovno natisnjen, prav tako s »kratkim, a krepkim« komentarjem.
»V ostalem obsega ta številka le dve strani in prinaša razen gornjega le še pojasnilo o konfiskaciji z naznanilom, da bo list poslej zopet redno izhajal, dalje kratko vest, da je enaka usoda kakor ‘Goriško Stražo’ zadela tudi list ‘Edinost’ in končno protest slovenskih poslancev na Mussolinija — vse seveda z italijanskimi prevodi,« je poročal Slovenec.