
V tokratni oddaji je bil moj gost Sandi Ritter, ki ni nikoli »šparal« besed. Tudi v tem intervjuju, skozi katerega sva se sprehodila skozi del njegovega življenja, je bil tak, kot ga poznamo. Pove ali zapiše, kar misli in ve, bi bila še najbolj (približno) točna ocena njegovega javnega delovanja. Tako skozi pisanje poezije, tipkanje po tipkovnicah, ko v javnost spušča kratke misli, ali zdaj, ko se je še malo podal med politike. Če tako lahko rečemo občinskim svetnikom. Zadnje leto je namreč tudi sam član 25-članskega občinskega sveta v Zagorju oziroma eden od petih članov stranke SLS, na listi katere je bil izvoljen z rekordnimi preferenčnimi glasovi.

Sandi Ritter. Vir slike: IG.
Prvi del oddaje je povsem v znamenju njegovega razumevanja politike, tako lokalne kot državne. Lahko vam zaupam (preden si ogledate posnetek), da delim mnenje z njim, da smo res padli na zelo nizko stopnjo demokracije. V pogovoru nam je razkril, kako je prišlo do povabila na listo SLS, kako deluje kot opozicijski svetnik, zakaj kdaj predčasno zapusti sejo, zakaj je že večkrat rekel, da se ne gre več, pa si je potem premislil, in tudi, zakaj je razočaran, da tako vladajoči na občinski ravni kot vladajoči na državni ravni skorajda ne sprejmejo nobenega predloga opozicije. Sam jih je vodstvu občine in vladajoči ekipi zastavil (vprašanja) ali predlagal veliko. »Sem na nek način glas občanov,« pove in doda, da mu vse več občanov pošilja vprašanja, predloge, v katerih ga soočajo s težavami, s katerimi se srečujejo. Sam je bil in je še aktiven pri reševanju zelo nevarne ceste na Pečarjevi ulici, a je tako kot pri mnogih drugih njegovih predlogih (in predlogih ekipe SLS) naletel na »zid« in nerazumevanje. »A še sem tu,« pravi. Marsikaj zanimivega je povedal tudi o komisiji, ki bo pregledala, ali je bila kolesarska pot zgrajena tako kot mora biti. Žal je ali bo po njegovem mnenju ta komisija brezzobi tiger. Tudi zato, ker bo delovala v smislu 1:4 ali 4:1, kakor hočete. Kaj je s tem mislil in zakaj je razjezil vladajočo ekipo, si poglejte v posnetku. Dejal pa je: »Ko bo “fertih”, ko bo zgrajena, bodo ljudje vse pozabili. Kakšna je bila cena, kaj vse se je dogajalo…«
V drugem delu je povedal marsikaj zanimivega o svojem pesniškem ustvarjanju, tudi eno lepo pesem o svojem Zagorju je prebral, o svojem dolgoletnem sodelovanju s Sašem Hribarjem in o tem, katere vse glasbene skupine prepevajo skladbe z njegovimi besedili in še marsikaj zanimivega. Čisto ob koncu oddaje pa še tisto o 4:1 ali 1:4.