Inflacija še naprej pada: »Kmalu bomo govorili o prenizki inflaciji in ne o previsoki«

Posted on 2. 12. 20232. 12. 2023 by Marko Želko

Letna stopnja inflacije v državah evroobmočja se je novembra še spustila in dosegla 2,4 odstotka, so sporočili z Evropskega statističnega urada Eurostat. Oktobra je namreč znašala 2,9 odstotka.

Prejšnji mesec se je najbolj podražila skupina hrane, alkohola in tobaka in sicer za 6,9 odstotka v primerjavi s 7,4 odstotka v mesecu oktobru. Sledijo storitve s štirimi odstotki (4,6 odstotka oktobra), neenergetsko industrijsko blago z 2,9 odstotka (3,5 odstotka oktobra) in energija, ki pa se je novembra ponovno pocenila za 11,5 odstotka.

Ta padec je inflacijo prvič v zadnjih dveh letih ponovno približal cilju Evropske centralne banke (ECB), ki znaša dva odstotka. Oči so zdaj uprte v Svet ECB, saj nekateri ekonomisti že namigujejo na to, da bi lahko pričeli z zniževanjem obrestnih mer.

Inflacija v evroobmočju je novembra dosegla 2,4 odstotka. Vir slike: REUTERS.

»Tretji mesec je poročilo o inflaciji nedvoumno dobro in cene so se v primerjavi s prejšnjim mesecem dejansko znižale, zato se zdi, da bomo kmalu začeli govoriti o prenizki in ne previsoki inflaciji,« je za Reuters dejal Kamil Kovar, višji ekonomist pri agenciji Moody’s Analytics.

»In če se bodo nedavni trendi inflacije in rasti nadaljevali, potem bo leto 2024 leto, ko bo ECB izvedla pirueto v denarni politiki.«

ECB nasprotno vztraja, da je dinamika inflacije bolj trdovratna, kot se zdi, in da se bo stopnja naslednje leto vrnila nad tri odstotke, ciljno vrednost pa bo dosegla šele konec leta 2025, deloma zaradi hitre rasti plač.

ECB je na zadnjem oktobrskem zasedanju ohranila nespremenjene obrestne mere in tako končala 15-mesečni niz zaporednih zvišanj obrestnih mer.

ECB vztraja, da je dinamika inflacije bolj trdovratna, kot se zdi. Vir slike: ECB.

V evroobmočju pa je opaziti tudi upočasnjevanje gospodarstva, zato se povečuje pritisk na centralno banko, da bi v prvem četrtletju leta 2024 razmislila o znižanju obrestnih mer.

»Tveganja za gospodarstvo evroobmočja so usmerjena navzdol,« je po objavi poročila o inflaciji dejal guverner italijanske centralne banke Fabio Panetta, ki je znan po svoji naklonjenosti nižjim obrestnim meram.

»Izogniti se moramo nepotrebni škodi za gospodarsko aktivnost,« je dodal svojemu opozorili o tem, kakšno škodo lahko prinese obdobje visokih obrestnih mer, ki traja predolgo.

Tako kot v državah evroobmočja, tudi drugod po svetu inflacija pada predvsem zaradi sprememb cen energije. V evroobmočju se je stopnja rasti cen pri energentih dva meseca zapored na letni ravni znižala za več kot 11 odstotkov, v Združenem kraljestvu pa oktobra za 15,7 odstotka, poročajo pri Financial Times.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija. Vir slike: SURS.

Sicer pa je bila v številnih državah, vključno z Združenimi državami Amerike, Združenim kraljestvom, Indonezijo in Japonsko, nižja tudi osnovna inflacija, ki ne vključuje hrane in energije. Enako velja za uvozne cene.

Inflacija v Sloveniji pri 4,9 odstotka

Stopnja rasti cen pada tudi v Sloveniji, čeprav še ni blizu povprečja evroobmočja. Na letni ravni smo imeli 4,9-odstotno inflacijo, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Vsekakor pa je to boljše kot lani, ko smo leto zaključili s kar 10,3 odstotno inflacijo.

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 7,4 odstotka, cene blaga pa za 3,6 odstotka. Za 6,2 odstotka so bile višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,7 odstotka) ter podražitve v restavracijah in hotelih (za 8,4 odstotka). Po drugi strani so bila trdna goriva cenejša kot pred letom dni (za 26,4 odstotka).

Preberite več