Vegeta, smreka Tina in še kaj
Včasih se vse postavi na glavo. Saj to tako vsi veste, ali ste že kdaj doživeli. Recimo, lotiš se nekega dela, pa ne gre, ali pa načrtuješ čisto nekaj drugega, kot se potem izcimi. Vse priprave, načrtovanje, trud, ki si ga vložil v delo, se ti dobesedno postavi na glavo. Se tudi vam zdi, da se je nekaj takega zgodilo v zadnji Tarči? Da se je vse postavilo na glavo in se ni izšlo tako, kot so morebiti pričakovali?
Čeravno imam voditeljico »na sumu«, da je pričakovala, da se bo iz oddaje izcimilo ravno to, kar se potem na koncu tudi je. Zelo verjetno ve več, kot bi si »upala« v tem trenutku povedati javnosti in je to raje prepustila drugim. Žan Mahnič in Aleksander Reberšek se ji zagotovo nista izneverila. Tista Aleksandrova izjava o Vegeti pa je bila sploh za politične anale. Tamara Vonta, nekdanja izkušena novinarka in žal, to moram reči, še vedno zelena poslanka, pa, no ja, bolje, da ne bi prišla v oddajo. Tako je pač, če moraš nekoga, ki ga ni zraven, braniti z vsemi štirimi. Pa čeravno sumiš, da je ravno en tak z vsemi žavbami naoljeni »tič« kot so drugi naši »tiči«. Politični »tiči«, da ne bo pomote. Sicer sem pa ves čas, tako z enim očesom, ko je govoril Žan, ki res deluje kot en zelenec, pa to še zdaleč ni, je že precej politično »prefrigan«, opazoval obraz še ene nekdanje novinarke Mojce Šetinc Pašek. Če bi bila še del Gibanja Svobode in je ne bi izključili, bi bil ob povedanem Žana Mahniča in Aleksandra Reberška, njen obraz bolj kisel. Pravzaprav sploh ni bil kisel, prej privoščljiv se je zdel in tako se mi zdi, pa tega ne trdim, da je kar uživala, ko sta omenjena poslanca govorila tudi o še vedno nepojasnjenem financiranju portala Necenzurirano, pa o Vegeti, o rabotah Gen-ija, o tem, zakaj so Mojci v stranki pokazali rdeči karton in tako dalje in tako naprej. Seveda nista ne Tamara ne Mojca znali nič povedati v bran očitkom na račun nekdanjega šefa Gen-ija Roberta Goloba, recimo.
Seveda pa bo morala tudi stranka SDS, ki ima v svojih rokah ali pa blizu svojih rok kar nekaj medijev, še marsikaj pojasniti. Zaenkrat raje napada. Izkušnje, kot jih imajo, jim narekujejo, da je napad še vedno najboljša obramba. A pustimo to temo o financiranju medijev za drugo priložnost. Kar se mojega vedenja tiče, tako in tako ni veliko takih, ki ne bi kdaj prišli do denarja na »čudne« načine.
Če kdaj napad obrodi sadove, pa zagotovo ni vedno koristen. Denimo ta petelinji boj na desnici je prav utrujajoč in otročji. Saj niste v peskovniku in niste otroci iz vrtca. Eden govori, da s tem ali onim ne gre, drugi bi katero stranko zbrisal iz zemljevida, tretji delujejo v nasprotju z željami svojih šefov, četrti radi menjajo barve in načela, peti ustanavljajo svojo stranko in tako naprej. Dlje ko bo to trajalo, dlje bomo od volilne zmage desnosredinskih strank. Pravzaprav prepiri, natolcevanja, podtikanja, blatenja drugače mislečih v svojih vrstah izdatno prispevajo le še k eni in ponovni volilni zmagi levice ali leve sredine. Zato, strici in tete na desni in desni sredini, ustavite konje in pustite drug drugemu, da zadiha po svoje. Tako Anžetovi platformi, Markovi SLS, Matejevi NSI, Janezovi SDS kot morebiti Ruparjevim upokojencem in še kateri stranki ali skupini, ki cilja na desnosredinske volivce.
Največjo možnost, da je tiho, da ne napada, ima zagotovo SDS, ki ima že zdaj zagotovljenih vsaj 20 odstotkov volilne podpore. Če so dovolj pametni in razumni, bodo dopustili še ostalim na desnici ali desni sredini, da na naslednjih volitvah uspejo priti v Državni zbor ali že na teh v Evropski parlament.
Če smo že začeli z Vegeto, saj veste, s kom jo zdaj povezujemo in mi tega ni treba pojasnjevati, končajmo s smreko, ki je sredi naše prestolnice dobila svoje ime. Tina bo, dokler bo stala, ko pa ne bo več, bo le še en spomin več, kako se v politiki ne sme delovati. Ampak, ljubljanski šerif tega tako in tako ne ve, ker je prepričan, da ima le in samo on vedno in v vsem zadnjo besedo. V tem pa sta si s predsednikom vlade kot brata.