Tako je, če svojih ne poznaš

Lahko bi izbral tudi drugačen naslov za tokratno kolumno, recimo »Tako je, če nimaš pojma«. Mi v Zasavju tako rečemo nekomu, ki se loti popravljanja avtomobila, pa mu to ne gre najbolj od rok oziroma o tem nima pojma. A ne bom uporabil tega drugega naslova, ker naš predsednik vlade Robert Golob ima nekaj političnega predznanja. Kalil se je pri Janezu Drnovšku, potem še pri Zoranu Jankoviću in nenazadnje tudi v lokalni politiki.
A ko so mu volivci namenili presenetljivo visoko volilno zmago, se je že kmalu pokazalo, da ima zelo malo pravih političnih izkušenj, sicer ne bi tako vsevprek obljubljal tistega, za kar se je vedelo, da ne bo uspel uresničiti in kar je še huje, tistih, ki jih je zbral okoli sebe ali so se mu v dneh zmagoslavja ponujali, tudi »pod razno« ni in jih še vedno ne pozna. Zato ne čudi, da je tako nesrečno izbral ministrsko ekipo in še vse tiste, ki sodijo zraven in tudi vse tiste »zgube«, ki jih je postavil na mesta državnih firm in javnih zavodov. Izkušene, preverjene, resda med njimi nekatere tudi politično in kako drugače »pokvarjene« je zamenjal za ikse. Ne za matematične neznanke, ampak predvsem za politične neznanke, o katerih je vedel le to, kar so mu sami povedali, ko so se mu ponudili, in kar so mu povedali njegovi svetovalci, za katere se je že kmalu izkazalo, da jih vodi le lastni interes. Dobro, boste rekli, s sabo je pripeljal tudi nekaj tistih, s katerimi je delil pisarne v GEN-i. Verjamem, da je te res poznal, a vprašanje je, koliko jim je v GEN-i sploh pustil, da so delovali na svojo pest. Verjetno zelo malo. Na čelu ministrstva pa je treba znati delovati in delati kdaj tudi tako, da ne čakaš vedno in vsakokrat le na ukaze šefa.
Meseci so tekli, državljani smo počasi spoznavali delovanje predsednika vlade, ki je šlo v smeri obljub, spremljali smo kretje predsednikovih rok, ko je svoje ministre usmerjal, kje pred kamero naj se postavijo, komu je tudi zapovedal, kdaj se mora upravičiti, sočasno pa smo spremljali predvsem njegovo ljubezensko zgodbo s Tino Gaber. Ki še traja, tako kot traja tudi nesrečna saga neizkušene predsednikove ekipe, ki nam iz tedna v teden postreže s kakšno novo afero in kakšno neuresničeno obljubo več.
Vmes pa mu je »uspelo« zamenjati že skoraj pol ministrske ekipe iz kvote Svoboda, kar je za mnoge njegove podpornike presenečenje. Mislili so, da vsaj »svoje« pozna, pa so se zmotili. Jih ne oziroma jih premalo. Afere se vrstijo, enkrat s kakšnim neuspelim razpisom, ki je bil pisan na kožo »njihovim«, drugič s kakšnim vojaškim resničnostnim šovom, tretjič s premalo veganskim delovanjem, četrtič s slabimi popoplavnimi ukrepi, petič z nakupom preplačane stavbe za sodniške prostore, ki jo bodo po mojem podrli, ne pa adaptirali, glede na to, v kakšnem stanju je. Ministričina ekipa in ministrica sama pa si več kot očitno te stavbe pred nakupom niti ni ogledala. Ampak, saj veste, kako to gre, ker zapravljajo naš denar, se jim je…
Kakorkoli, zdaj je na udaru še druga največja vladna stranka, torej prekaljena SD, ki za razliko od Svobode ima kader. Kar pa še ne pomeni, da nujno tudi sposobnega. Če ne drugje, lahko to opazimo pri pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan, ki se je »proslavila« s skoraj osem milijonskim nakupom zdaj že zloglasne stavbe na Litijski. Ki se je menda celo tisti, torej sodniki, ki naj bi jo zasedli, ne veselijo. Hm, le zakaj so se odločili za nakup? Mar zato, da je kdo fajn zaslužil?
Kakor stvari kažejo, glede na to, da pri njih še ni prišlo do zamenjav na ministrskih mestih, se zdi, da vlado vse bolj vodi Levica in z njo njena nepodjetniška ideologija. A če bi na vse gledali z istimi vatli, potem bi se morala že davno posloviti ministrica za kulturo Asta Vrečko. Že takrat, ko je ukinila Muzej slovenske osamosvojitve, pomagala razgraditi RTV, da ne omenim Luke Mesca, ki je obljubljal gradnjo tisoče novih stanovanj, pa nič od tega, ne od njega in ne od ministra Simona Maljevca, ki ga je na tem področju nasledil, potem ko so ministrstvo razbili na več delov.
Zdi se, da opoziciji, tisti v parlamentu, in tisti, ki se vanj trudi priti, res ne preostane drugega, kot da počaka, da se ta vlada sesuje sama vase. Remont bo zahteven. Dlje bo tole trajalo, več časa bo šlo za saniranje škode. V upanju, da ne bo vmes še kakšne naravne nesreče. Že ta politična je tako velika, da nas bo slej ko prej močno bolela glava.