
Verjetno ni Slovenca, ki še ni slišal za Fante z vseh vetrov in ne pozna že ponarodelih zimzelenih viž, kot so Sosed dober dan, Te domače viže, Žarek sreče, Zadnji poletni dan, Vzemi si čas in mnoge druge. Svoj prvi album z naslovom Tri lepe stvari so izdali že davnega leta 1981.
A leta tečejo in čas prinaša spremembe. Tako se je zgodilo tudi pri Fantih z vseh vetrov zdaj že legendarnem narodno zabavnem ansamblu, ki deluje že od leta 1979.
Znameniti prvi tenor ter izjemen avtor Tone Rus in odličen pisec besedil in glasbe Franc Pupis kot drugi tenor sta se odločila, da ne bosta več nastopala. Marsikdo bi pomislil, da bo to pomenilo konec delovanja ansambla, a vodja Fantov Franc Kramer ni imel takšnih misli. Ustvarjalna žilica in želja po delovanju ansambla v prihodnje ga je gnala naprej in zasedbo je pomladil z novima članoma, to sta Lovro Gostečnik iz Mozirja in Rok Prušnik iz Ljubnega ob Savinji. Instrumentalni trio je ostal isti, tvorijo ga Jože Dobovšek bas kitara, harmoniko igra Vlado Matkovič, kitarist pa je Marjan Luzar. Vsi trije kot pravi kleni Slovenci uspešno kljubujejoletom.
Fantje so v lanskem letu v studiu Petra Finka zagnano pripravljali nove skladbe in tik pred Božičem javnosti predstavili novo skladbo in video spot Lučke izpod snega, ki je navdušila njihove oboževalce, ki so nova pevca lepo sprejeli, kljub temu, da je bil vodja ansambla na začetku malo v dvomih glede tega, kako bodo poslušalci reagirali na spremembo.
Pesem Lučke izpod snega govori o spominih na mladost, na že skoraj pozabljene čase, ko so se še kot otroci greli ob krušni peči, obenem pa je tudi spomin na vse tiste drage, ki so odšli in živijo le še v spominih.
Na kulturni dan 8. februarja so nas ponovno presenetili z novo skladbo Sedim ob Kaminu. Avtor obeh skladb tako besedila kot glasbe je
Franc Kramer, videospot je nastal v produkciji GOLD TV, posnet pa je bil na turistični kmetiji Šeruga.
Fantje z vseh vetrov spadajo med klasične ansamble slovenske narodnozabavne glasbe, ki gojijo tradicijo ljudskega petja, ustvarjalni navdih pa črpajo iz ljudske glasbe, kar skladbam daje prepoznaven zven. S svojimi pesmimi med ljudi prinašajo spomin na ljudske običaje in na našo kulturno dediščino, kar je danes v času potrošništva in globalizacije, v katerem pod vplivom tujih kultur izgubljamo svojo narodno identiteto, za Slovence kot narod zelo pomembno.
Slovenska narodnozabavna glasba na opominja na to, kdo smo in prispeva k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske pesmi, ki se prenaša iz roda v rod.