Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o velikih poplavah po Evropi

Velike poplave

Časopis Slovenec je pred 100 leti poročal o hudih poplavah v evropskih državah. Pod Varšavo na Poljskem je Visla, najdaljša reka v državi, prestopila bregove in poplavila vse ceste, ki so vodile v prestolnico. 20 kilometrov iz Varšave je bilo poplavljenih 15 vasi. O podobno hudih razmerah so poročali še iz enega poljskega mesta in sicer Lublin.

Po Češkoslovaški državi so vse reke silno narasle, prav katastrofalne pa so bile vesti iz Slovaške, kjer je bilo več vasi popolnoma pod vodo. »Položaj prebivalstva v vzhodni Slovaški in v Podkarpatski Rusiji je obupen. Škoda je nepopisna. Ceste in železnice so pod vodo. Promet je začasno ustavljen,« je pisal Slovenec.

Kot so nadaljevali, je močno deževje povzročilo taljenje snega po vsej Evropi. Reka Donava je v Avstriji dosegla dva metra višjo gladino. V poplavni nevarnosti je bila celotna okolica.

Slovenec. Poplave na Poljskem leta 1924. Vir slike: Wikicommons.

Poplave na Poljskem leta 1924. Vir slike: Wikicommons.

V Italiji so se medtem spopadali s posledicami neurij, ki so povzročili več kot 100 nesreč. Po nekaterih krajih je morje prestopilo obalo in poplavljalo. Poleg vsega pa se je zgodil tudi potres na območju med Palermom in Neapljem. Posledično se je v Palermu porušila večja palača.

O poplavah je bilo slišati tudi z Madžarske. Vas Sátorhely je bila pod vodo, izprazniti so morali nekatere hiše. »Škoda znaša nekaj stotin milijonov,« so še dodali pri Slovencu.

Nevarnost poplav je bila visoka tudi v Sloveniji. »Po Gorenjskem in pa od Grosuplja do hrvatske meje leži še vedno veliko snega. Od Kranja do Kranjske gore ga je ponekod še nad 1.20 m. Ker pa je začel sneg zadnje dni hitro kopneti, so narasli vsi pritoki rek, tako da je narasla Sava pri Medvodah za skoro 1 m, Sora za 80 cm in Ljubljanica za 1.20 m nad normalo,« je pisal Slovenec.

Dan treznosti

Jugoslovanska zveza trezne mladine je pred 100 leti aprila priredila tako imenovani »dan treznosti«, ki je potekal po celi državi. V Sarajevu v Bosni in Hercegovini so otvorili »antialkoholno« razstavo, izdali pa so tudi posebno številko glasila »Trezvenost«. Po vsej državi so se vršila predavanja in delile brošure.

Slovenec. Glasilo Jugoslovanske zveze trezne mladine. Vir slike: Kupindo.

Glasilo Jugoslovanske zveze trezne mladine. Vir slike: Kupindo.

Telefonska zveza z Italijo

V tistem času so se pripravljali na prvo vzpostavitev telefonske zveze med Kraljevino SHS in Italijo. Pristojno ministrstvo se je odločilo za postavitev linije od Zagreba skozi Ljubljano, Reko, Trst in Benetke do Milana. Beograd takrat še ni imel priložnosti direktne telefonske zveze z Italijo zaradi prevelike oddaljenosti.

Pogrešan Dalajlama

»Iz Kalkute v Indiji prihajajo v zadnjem času izredno zanimiva poročila, ki jim v začetku nihče ni hotel verjeti,« je članek o pogrešanem Dalajlami začel Slovenec.

Pravzaprav je šlo za dve kontradiktorni novici. Eni so pravili, da je pogrešan Dalajlama, prvi človek med budisti, drugi pa, da naj bi bil pogrešan Taši-lama, druga najvišja osebnost budističnega sveta, ki se mu je takrat prištevala četrtina celotnega človeštva.

Poročali, ki govorijo o Dalajlami, so pravila, da so ga pregnali menihi, druga pa, da je Taši-lama zbežala zaradi prepirov z Dalajlamo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice