Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o izgredih fašistov

Izgredi fašistov po Italiji

Iz Italije so poročali o izgredih tolp fašistov. Po več mestih so te tolpe vdirale v sedeže opozicijskih časopisov in časopise zažigale. Ta dejanja je obsodilo celo samo fašistično časopisje, zahtevali pa so tudi, da vlada glede tega nekaj ukrene.

V veliko mestih so fašisti nastopili tudi proti opozicijskim strankam, ponekod pa so poročali tudi o demonstracijah proti fašistom. V neki vasi blizu Firenc so uspeli celo odstaviti župana iz vrst fašistov, ki se je udeležil napada na katoliški dom.

V Milanu so fašisti naskočili avtomobile časopisov Corriere della Sera, Avanti!, Unita in Giustizia, in jih skupaj z vsemi izvodi časopisov uničili. V istem mestu so vdrli v stanovanje opozicijskega poslanca in tam vse opustošili, knjige in listine pa zmetali na cesto.

Slovenec. Fašisti so napadali opozicijske časopise: Vir slike: Museo Milano.

Fašisti so napadali opozicijske časopise: Vir slike: Museo Milano.

Predavanje o Ukrajincih

V Zagrebu so pred 100 leti na poziv ruskega krožka organizirali predavanje o ukrajinskem narodnem gibanju in o najnovejši ukrajinski literaturi. Predavanje je vodil ukrajinski publicist g. Ševčyk.

»Predavanja se je udeležila v obilnem številu hrvatska inteligenca ter več vseučiliških profesorjev,« je poročal Slovenec. »G. Ševčyk je znan kot bojevnik za svobodo Ukrajincev in je pristaš slovanske vzajemnosti. Predavanje je bilo informativnega značaja ter se smatra za začetek pomirjenja in ožjega sodelovanja med Rusi in Ukrajinci, ki bivajo pri nas kot emigranti.«

Izgubljena pisma

Slovenec je na straneh svojega časopisa opozarjal na izginula pisa. Šlo je za tista pisma, ki so bila oddana v Trstu ali okolici in so po Južni železnici potovala v roke svojcev v Jugoslaviji. Izginjala so predvsem pisma, v katerih je bilo priloženih »nekaj lir«.

Te lire so bile večinoma namenjene dijakom v Jugoslaviji za sprotno življenje in druge nujne izdatke. »Gotovo se zopet nekje krade. Opozarjamo svojce v Italiji, naj ne pošiljajo denarja v navadnih pismih, oblasti pa, da korenito iztrebijo tudi te vrste tatov,« je pisal Slovenec.

Malokje je opaziti toliko štorkelj ko v Prekmurju, je pred 100 leti pisal Slovenec. Vir slike: Inštitut Maxa Plancka za vedenje živali.

Malokje je opaziti toliko štorkelj ko v Prekmurju, je pred 100 leti pisal Slovenec. Vir slike: Inštitut Maxa Plancka za vedenje živali.

Štorklje v Prekmurju

»Malokje je opaziti toliko štorkelj ko v Prekmurju,« je v tistih časih pisal Slovenec. »Skoraj v vsaki vasi sta po eno do dve gnezdi, kjer gnezdijo ti dolgonožci, ki uživajo največje simpatije prekmurskega prebivalstva.«

Ob tem so opisali pripetljaj, ko je v Prekmurje premeščen finančnik ustreli štorkljo, prebivalci pa so ga za to skoraj »linčali«. Prekmurski časopis pa je o tem z ogorčenjem pisal. »Pred 8 dnevi so se vrnili ti prekmurski gostje v svoja gnezda, katera zopet pridno popravljajo in pripravljajo za mlad zarod.«

Kako so v Svetem Juriju opravili s tatovi

V vas, ki je danes znana kot Sveti Jurij, sta se pred 100 leti iz Celja priklatila dva »brezposelna potepuha«. V vasi sta se lotila kraje in opravila več tatvin na glavnem trgu in v okolici.

Kasneje sta vlomila v hišo nekega posestnika medtem, ko so domači delali v bližnjem vinogradu. V hiši sta se nahajala dva mlada fantka, ki sta morala pod prisilo tatovoma pokazati, kje hrani oče denar.

Iz omare sta ukradla 30.000 kron in pobegnila v gozd za hišo. Eden od otrok pa je stekel k očetu, ki je nato s pomočjo 30 moških iz vasi obkolil gozd. »Roparja so zasačili ravno pri delitvi plena. Razjarjeni ljudje so ju pretepli z motikami, da sta bila vsa krvava. Orožništvo ju je oddalo v celjske zapore,« je poročal Slovenec.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice