Letošnji svetovni dan Zemlje smo obeležili v luči grožnje, ki jo za planet in naravo predstavlja plastika. Odbor svetovnega dneva se neomajno zavzema za odpravo plastike v dobro zdravja ljudi in planeta ter zahteva 60-odstotno zmanjšanje proizvodnje vseh vrst plastike do leta 2040, so sporočili.
»Naša tema, Planet proti plastiki, poziva k širokemu ozaveščanju o nevarnosti plastike za zdravje, hitremu opuščanju plastike za enkratno uporabo, nujnemu prizadevanju za sprejetje stroge pogodbe ZN o onesnaževanju s plastiko in zahtevi po ukinitvi hitre mode,« so še pojasnili. Ukinitev vse plastike za enkratno uporabo želijo doseči do leta 2030.
Preko različnih dogodkov, orodij in pobud želijo ozaveščati, spodbujati spremembe in krepiti globljo povezanost ljudi z naravo. »Skupaj lahko dosežemo pomemben učinek in ustvarimo bolj trajnosten svet.«
Čistilne akcije so zabaven in preprost način za povečanje učinka na dan Zemlje in vsak dan. Vir slike: Earth day.org.
Kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo, ob tem dodajajo na Ministrstvu za naravne vire in prostor RS. »Mnogi od teh izdelkov, kot so plastične vrečke in embalaža, se uporabljajo le kratek čas, v okolju pa lahko ostanejo več sto let, preden se razgradijo. V morjih je 500-krat več kosov mikroplastike kot je zvezd v naši galaksiji, do leta 2050 pa bo masa plastike v svetovnih oceanih presegla maso rib.«
Plastika ni le neposreden okoljski problem, temveč predstavlja resno grožnjo za zdravje ljudi, ki je tako zaskrbljujoča kot podnebne spremembe. Ko plastika razpade na mikroplastiko, se iz nje sproščajo strupene kemikalije v našo hrano in vodne vire ter krožijo po zraku, ki ga dihamo.
»Beseda okolje pomeni tisto, kar nas obdaja. V primeru plastike smo to sami postali – pretaka se po našem krvnem obtoku, se oprijema naših notranjih organov in s seboj nosi težke kovine, za katere je znano, da povzročajo raka in druge bolezni,« je dejala Kathleen Rogers, predsednica organizacije EARTHDAY.ORG, ki stoji za svetovnim dnevom zemlje.
Ukinitev vse plastike za enkratno uporabo želijo doseči do leta 2030. Vir slike: Green peace.
»Zdaj je ta nekoč neverjeten in uporaben izdelek postal nekaj drugega, naše zdravje in zdravje vseh drugih živih bitij pa visi na nitki,« je dejala Kathleen Rogers, predsednica organizacije EARTHDAY.ORG.
Kaj bo storila Slovenija?
Sloveniji pripada manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in le 0,014 odstotka kopnega, vendar na tej površini živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in preko dva odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta, so spomnili na ministrstvu.
100 % mladih morskih želv ima v želodcu plastiko. Vir slike: Condor Ferries.
»Slovenija se je zavezala k uresničevanju globalnega načrta trajnostnega razvoja z Agendo 2030. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) aktivno vključujemo trajnostne usmeritve in ukrepe za izpolnjevanje mednarodnih razvojnih zavez Agende 2030 v vse strateške in programske dokumente ter zakonodajne predloge,« so zapisali.
Za doseganje ciljev ohranjanja narave se bo Slovenija zavzemala zlasti za boljše upravljanje obstoječih zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, za obnovo vrst in habitatov, ki so v neugodnem stanju, za krepitev ukrepov proti invazivnim tujerodnim vrstam, delitev koristi od rabe genskih virov, in varstvo prostoživečih opraševalcev.
Okrepljeno uvajanje na naravi temelječih rešitev je ključno za trajnostno upravljanje s temi viri. To vključuje sodelovanje drugih sektorjev pri uvajanju rešitev za doseganje ciljev na različnih področjih ter z mobilizacijo nekonvencionalnih (novih) finančnih virov, so še dodali na ministrstvu.
Powered by Contextual Related Posts
