Vlada bo v četrtek obravnavala paket davčnih sprememb, v katerega je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča vključila predvsem ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, poročajo pri STA. Uveljavljeni naj bi bili 1. januarja 2025, medtem pa na ministrstvu pripravljajo še nove predloge na davčnem področju.
Poleg davčnih spodbud za tiste, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo, obveznega izdajanja računov za upravljalce prodajnih avtomatov ter nove davčne obremenitve za normirane s.p.-je, je bil v sklopu ukrepov omenjen tudi dvig davka na dodano vrednost za sladke pijače in sicer iz trenutnega 9,5 odstotka na 22 odstotkov.
Na splošno se na globalni ravni dodatno obdavčitev sladkih pijač na široko spodbuja, o čemer smo podrobno pisali tukaj. Kaj bi takšen dvig davka torej pomenil za nas kot potrošnike?
Opozorilo o dodatnem davku na sladke pijače v britanski trgovini. Vir slike: New Food.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča obdavčitev sladkih brezalkoholnih pijač za zmanjšanje kardiometabolnih motenj z zvišanjem cen ali z reformami v industriji za zmanjšanje vsebnosti sladkorja.
Kot primer vzemimo 1,5-litrsko plastenko Coca-cole, pri kateri je trenutna redna cena pri trgovcu Spar 1,63 evra. Cena brez DDV-ja je torej 1,4 evra, kar pomeni, da bi z novo obdavčitvijo enaka plastenka stala približno 1,82 evra. Slabih 20 centov več.
V začetku leta je bila objavljena raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci s fakultete za javno zdravje na univerzi Berkeley ter z oddelka za ekonomiko kmetijstva in virov in od drugod, v katero so bila vključena ameriška mesta Boulder, Philadelphia, Oakland, Seattle in San Francisco, ki so takšne davke uvedla med letoma 2017 in 2018.
Študija je pokazala, da se je po uvedbi dodatnih davkov na sladke pijače nakup v petih ameriških mestih drastično zmanjšal in takšen trend tudi ohranil.
Maloprodajne cene pijač, sladkanih s sladkorjem, so se v dveh letih po uvedbi davka v vsakem preučevanem mestu zvišale za 33,1 odstotka, nakupi pa so se v istem časovnem obdobju ustrezno zmanjšali za 33 odstotkov.
Obdavčitev nezdravih izdelkov ustvarja bolj zdravo prebivalstvo, pravi WHO. Vir slike: SugarByHalf.
Zvišanje cen in zmanjšanje nakupov sta se pojavila takoj po uvedbi davkov in sta se ohranila še mesece pozneje. Hkrati ni bilo pokazateljev, da bi potrošniki potovali na obmejna območja, kjer takšnega davka ni in tam opravljali nakupe.
To morda ne bo veljalo v primeru, da se davke na sladke pijače uvede tudi v Sloveniji, saj se marsikdo že zdaj odpravi do sosednje Italije ali Avstrije, kjer se veliko stvari dobi ceneje kot pri nas. Med drugim tudi sladke pijače.
Že zdaj lahko na primer v Italiji za podobno ceno, kot je pri nas določena za 1,5-litrsko plastenko Coca-cole, dobimo 2-litrsko plastenko. Dodaten davek pa bi to razliko samo še povečal.
»Obdavčitev nezdravih izdelkov ustvarja bolj zdravo prebivalstvo,« je prepričan Rüdiger Krech, direktor za promocijo zdravja pri Svetovni zdravstveni organizaciji. »To ima pozitiven učinek na celotno družbo – manj bolezni in slabosti ter prihodki za vlado, da lahko zagotavlja javne storitve,« je pojasnil. Poleg sladkih pijač, WHO priporoča tudi dodatne davke na alkoholne pijače.