Pred 100 leti v Slovencu o geotermalnih elektrarnah

Posted on 26. 7. 202419. 7. 2024 by Marko Želko

Položaj v Italiji

Znani zgodovinar Guglielmo Ferrero je pred 100 leti v eni izmed svojih razprav na široko obdelal takratni politični položaj v Italiji.

Svoje misli je strnil v naslednjem povzetku: »Država še ni bila nikdar tako bolna kakor danes. Kajti vsem zlom, ki so jo obiskali do leta 1922, se je pridružilo še to: zakonitost izpodbija ravno oni organ, ki bi moral vzdrževati ves socialni red.«

»Nemogoče je, da bi ta položaj dolgo trajal; ali se mora dati deželi parlament, katerega bo smatral narod kot zakoniti izraz svoje volje in ki bo sposoben, da vlada – ali pa se z orjaškimi koraki bližamo popolnemu državnemu udarcu – odpravi parlamenta in svobode – iz katerega izide prej ali slej resna revolucija.«

Guglielmo Ferrero, italijanski zgodovinar in novinar. Vir slike: Wiki commons.

Geotermalna elektrarna

Časopis Slovenec je pred 100 leti poročal o tem, kako so v italijanskem kraju Larderello izrabljali vulkansko energijo. »Misel izrabljati energijo vulkanov je že zelo stara, toda uresničenje je zelo težavno. Poleg tega moramo računati na možnost novih izbruhov in uničenje vseh z velikimi stroški narejenih naprav in aparatov, ki bi prišli pri tem izrabljanju v poštev,« so uvodoma zapisali.

Več potenciala je imelo izrabljanje vulkanske vodne pare, ki na različnih koncih buhti iz zemlje. V Larderellu, kraju v Toskani, so tako že takrat postavili geotermične naprave. Odprtine, iz katerih je izhajala vodna para s temperaturo med 180 in 190° C, so razširili tako, da je vsaka prinašala od 3.000 do 14.000 kilogramov pare.

»Toploto teh vodnih par pretvarjajo v posebnih parnih strojih z nizkim pritiskom v silo in v kondenzatu pridobivajo na 1 liter vode približno 3 grame borove kisline, ki je važen razkrojevalni produkt turmalina,« so še dodali.

Časopis Slovenec je pred 100 leti poročal o tem, kako so v italijanskem kraju Larderello izrabljali vulkansko energijo. Vir slike: Science Direct.

Poraba kakava po svetu

Leta 1924 je minilo približno 400 let, odkar je kakav prvič pripotoval v Evropo. Ob tem so v Angliji pripravili razstavo, kjer so povedali, da je okoli leta 1900 za svetovno porabo zadostovalo 100.000 ton kakava, leta pa smo ga ljudje porabili že 400.000 ton letno. Naj dodamo, da trenutna letna poraba dandanes znaša okoli tri milijone ton.

»Čudno je to, da je bila kava v Abesiniji že davno znana in da so pili Kitajci čaj že tristo let pred Kristusovim rojstvom, da je pa v Evropo prvi od treh osvežilcev prišel najmlajši brat, kakao,« je pisal Slovenec.

Beda begovskih družin v Bosni

»Vsled nesmotrno izvedene agrarne reforme je večina prej bogatih begovskih družin v Bosni prišlo v bedo,« je v tistih časih pisal časopis Slovenec. Da so se lahko preživeli iz dneva v dan, so razprodajali dragocene starine, ki jih je družina podedovala iz rodu do rodu.

»Čilime, oblačila iz svile in baržuna, vezenine, koralje, nakit, krasno bakreno posodje itd. Ker ni več na izpregled tujcev, ki bi te reči z veseljem pokupili in drago plačali, a domačini nimajo zanje ne smisla ne denarja, morajo Turkinje vse to prodajati za slepo ceno,« so poročali.

Ko pa je bilo vse razprodano, je ostala ženskam »pot v sramoto«, moškim pa pot v »širni svet ali v ječo«.

»Za pošten zaslužek Bosna, ne nudi prilike, saj komaj životarijo dosedanji rokodelci ter je na tisoče ljudi brez dela in zaslužka. Sarajevo samo, neko tako živahno in bogato, propada in umira.«

Preberite več