
Nadzor živil v trgovinah
Pred 100 leti so na seji zagrebškega magistrata odločili o ustanovitvi posebne sanitetne komisije za nadzorovanje živil, ki so se prodajala v trgovinah.
Razlog za to je bil v rednih pritožbah s strani kupcev, da so v trgovinah našli pokvarjena živila. Komisija je že na prvih obhodih ugotovila, da so bile pritožbe upravičene. Zaplenili so večje količine zdravju škodljivih živil, med katerimi je prevladovala prekajena mesnina.
Podržavljenje pošt
V tistih časih je potekalo podržavljenje poštnih uradov. Postopek je potekal »počasi, a sigurno«, je pisal časopis Slovenec.
»V nekaj letih bodo vse pošte podržavljene, razen manjših, ki bodo prešle v upravo zadevne občine (to bodo tako imenovane občinske pošte).« Najprej so podržavili najvišje razredne pošte, potem pa še ostale, kolikor je v posameznem letu dopuščal razpoložljiv kredit.

Poštne znamke Jugoslavija 1924. Vir slike: Kupindo, GishparSrb.
Velike poplave na Kitajskem
Na severnem delu Kitajske so poplave napravile ogromno škodo. Nad dva milijona ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Ogroženo je bilo mesto Tianjin. Prav tako je bilo glavno mesto Peking v nevarnosti, da bo za daljši čas odrezano od sveta.
Tekmovanje »najtežjih« na Dunaju
»Brez ozira na resno svetovne dogodke gre Dunajčan svojo veselo pot naprej,« je uvodoma zapisal Slovenec v prispevku, kjer so poročali o prav posebnem tekmovanju na Dunaju.
Na tako imenovanem »kongresu najdebelejših« so se namreč predstavili najtežji moški v mestu in poskušali osvojiti prvo mesto. Nastopilo jih je 25, stopiti pa so morali na tehtnico, nato pa so jim izmerili še obseg okoli trebuha.
Zmagal je konjski trgovec Franc Seeböck, ki je tehtal 156 kilogramov, visok pa je bil 163 centimetrov. Okoli trebuha so mu namerili 158 centimetrov. Drugo mesto je osvojil mesar Franc Schlesinger s težo 153 kilogramov, velikostjo 178 centimetrov ter obsegom 165 centimetrov. S tem je postal tudi rekord in osvojil posebno nagrado.
»Najlažji je tehtal samo 120 kg in tudi čez trebuh ga je bilo samo za 120 cm. Težki zmagovalci so se mu rogali, ko je stopil s tehtnice,« je še dodal Slovenec.

Kolesarjenje v Sloveniji leta 1920. Vir slike: Revija Sport.
Kolesarska dirka
Pred 100 leti je potekala redna kolesarska dirka od Celja preko Ljubljane do Bleda, ki pa jo je zaznamovalo posebno hudo deževno vreme.
Kljub temu se je na štartni črti javilo 23 kolesarjev, kar je bilo »častno spričevalo športne zavednosti v naših kolesarskih klubih«, je opisal Slovenec. Poleg domačih klubov iz Ljubljane, Maribora in Celja so nastopili tudi gostje iz Zagreba in Bjelovara.
Več kot polovica tekmovalcev je med dirko zaradi težav in nezgod odstopilo, cilj pa jih je doseglo le 11. Po dirki so bile izročene zmagovalcem častne nagrade, prvaku iz Ježice pri Ljubljani pa je zdraviliška komisija poklonila posebno darilo.