Politični razvoj v Italiji
»Ločitev med fašizmom in ostalo deželo se širi in poglobuje,« je pred 100 leti pisal Slovenec. »Fašizem hoče iti dalje po poti intransigence ter si trajno zagotoviti diktaturo v državi, a italijanski narod kot celota hoče, da se na celi črti upostavi zakonitost, da se vrneta v deželo mir in svoboda, zajamčena v ustavi.«
V tistem času je bilo postavljeno novo vodstvo fašistične stranke. Benito Mussolini je ob tej priložnosti izdal poslanico, v kateri je zapisal, da »hoče fašizem, močan v svoji edinosti, korakati na osvojitev države«.
Medtem so se različne skupine ljudi začele združevati v svoje lastne organizacije. Tako so se na primer v skupino Italijanski narodni centrum združili katoličani in nastopili proti fašizmu, prav tako so Mussoliniju nasprotovali vojaki, odlikovanci, invalidi in ranjenci v okviru Narodne zveze vojnih udeležencev.
Ljubljanski vzorčni velesejem
V Ljubljani se je avgusta 1924 začel Ljubljanski vzorčni velesejem. »Na zapuščenem travniku so zrastli krasni paviljoni in v njih letos zopet gledamo nakopičeno bogastvo naše jugoslovanske zemlje, delo in izdelke pridnih rok, marljivih in neumornih delavcev, ki stopajo z današnjim dnem v vrsto prvovrstnih tekmecev industrije in obrti,« so sejem opisali pri Slovencu.
Plakat Ljubljanskega vzorčnega velesejma. Vir: dLib.
Posebno pozornost je med drugim zbujal iz čokolade zgrajen tri metre in pol visok stolp, ki je predstavljal obmorski svetilnik. Na vrhu je bila nameščena tudi svetilka, ki je svetila v pestrih barvah. Stolp je razstavila znana tovarna čokolade Karl Zalokar iz Maribora.
Na velesejmu je svoj paviljon imela tudi uprava časopisa Slovenec. Tam so lahko obiskovalci kupili zadnjo izdajo časopisa, hkrati pa so se lahko prijavili tudi na redno prejemanje po pošti. Podjetja so lahko oddala svoj oglas za objavo v časopisu.
Jugoslovansko gospodarstvo
»Položaj našega gospodarstva je brez dvoma težek, ampak na vsak način še vedno ugodnejši kot v drugih državah, pri katerih je bila inflacija mnogo močnejša in so potemtakem tudi posledice mnogo občutnejše,« je takratno situacijo gospodarstva v Jugoslaviji opisoval Ivan Slokar, letalski izumitelj, gospodarstvenik in jezikoslovec.
Takratno visoko obrestno mero je opisal kot nevzdržno in omejujočo za nadaljnji razvoj gospodarstva. »Vprašanje znižanja obrestne stopnje je za našo industrijo in trgovino življenjskega pomena,« je pojasnil. »Edino dotok cenejšega inozemskega kapitala v velikem obsegu bi pospešil rešitev tega problema. Inozemski denar bi moral priti k nam brez posredovanja dunajskih finančnih krogov, ki nam ga podražijo in ki spravijo naš denarni trg v odvisnost od njihovega položaja, kar smo morali pred kratkim preizkusiti.«
Za obnovo gospodarstva je bil torej po njegovih besedah potreben tuj kapital. S tem bi se lahko preprečile tudi prodaje večjih industrijskih podjetij, ki so se v tistem času že dogajale.
Ivan Slokar, letalski izumitelj, gospodarstvenik in jezikoslovec. Vir slike: Občina Ajdovščina.
»Gnila in nezdrava podjetja se pa morajo na vsak način likvidirati in njihove uprave morajo imeti pogum, da likvidacijo čimprej izvedejo, ker bo pri poznejši likvidaciji odgovornost za upravo večja in škoda za lastnika občutnejša,« je še zapisal.
»Poleg znižanja obrestne mere je za sanacijo našega gospodarstva v številnih slučajih potrebno znatno znižanje splošne režije, redukcija nepotrebnega uradništva, strogo varčevanje pri vseh izdatkih in skrajna omejitev pri investicijah. V tem oziru je zlasti pri manjših denarnih zavodih priporočljiva fuzija z drugimi zavodi iste vrste, ker se na ta način režijske postavke najbolj občutno znižajo.«