Uradniki Evropske centralne banke se bodo 12. septembra ponovno zbrali na sestanku in odločali o prihodnosti evropske monetarne politike. Pričakuje se, da bodo ponovno znižali obrestne mere predvsem zaradi nižje inflacije in počasne gospodarske rasti.
Analitiki napovedujejo znižanje depozitne obrestne mere za 0,25 odstotka, kot se je to že zgodilo na zadnjem sestanku v mesecu juniju. Obrestna mera trenutno znaša 3,75 odstotka.
Nadaljnja morebitna znižanja bodo morda sledila decembra in v letu 2025, pri čemer bodo upoštevali takratne inflacijske in gospodarske podatke.
Nadaljnja morebitna znižanja bodo morda sledila decembra in v letu 2025. Vir slike: ECB.
Letna inflacija v evroobmočju se je po podatkih Evropskega statističnega urada avgusta 2024 znižala na 2,2 odstotka, kar je najnižja raven po juliju 2021. Osnovna inflacija, ki ne vključuje volatilnih komponent, kot sta energija in hrana, se je znižala z 2,9 na 2,8 odstotka. Vendar so cenovni pritiski, povezani s storitvami, ostali vztrajno visoki in so znašali 4,2 odstotka.
»Po najnovejših podatkih o inflaciji v evroobmočju je znižanje obrestnih mer na zasedanju Evropske centralne banke že skoraj dokončno odločeno,« je v elektronskem sporočilu zapisal Carsten Brzeski, globalni vodja makroekonomskega oddelka pri ING.
Inflacija se znižuje, kar je bil glavni cilj ECB v zadnjih letih. Kazalniki gospodarske rasti pa so zaskrbljujoči.
Inflacija se znižuje, kar je bil glavni cilj ECB v zadnjih letih. Vir slike: AFP.
Bruto domači proizvod (BDP) evroobmočja se je v drugem četrtletju leta 2024 povečal le za 0,2 odstotka, kar je popravek navzdol glede na napoved, ki je znašala 0,3 odstotka. V celotnem bloku so se podatki precej razlikovali, pri čemer se je nemško gospodarstvo, ki je tudi največje v regiji, skrčilo za 0,1 odstotka.
»ECB ima dovolj razlogov, da še naprej znižuje raven restriktivnosti denarne politike,« je dodal Brzeski.
Pogled na podjetje kemične industrije BASF v Schwarzheidu v Nemčiji. Vir slike: Reuters.
Inflacija v Sloveniji
Življenjske potrebščine so se v Sloveniji v primerjavi z lanskim avgustom povprečno podražile za 0,9 odstotka, v primerjavi z letošnjim julijem pa so se za 0,2 odstotka pocenile, je bo koncu prejšnjega meseca sporočil Statistični urad RS. Pri storitvah so cene na letni ravni v povprečju zrasle za 4,1 odstotka, pri blagu pa so upadle za 0,7 odstotka.
Letno so se najbolj povišale cene v restavracijah in hotelih in sicer za 6,7 odstotka. Cene alkoholnih pijač in tobaka so narasle za 5,2 odstotka, cene raznovrstnega blaga in storitev pa za okrogle 4 odstotke. Izdelki in storitve v skupini rekreacija in kultura so bili na letni ravni dražji za 3 odstotke, hrana in brezalkoholne pijače pa za 1,4 odstotka.
Powered by Contextual Related Posts
