Zmešnjava, da te kap
V zadnjih tridesetih letih sem imel priložnost na intervju povabiti domala vse slovenske politike, ki so nam ali nam še krojijo usodo. Tako leve, desne, kot tiste, ki se imajo za sredinske: Lojzeta Peterleta, Janeza Drnovška, Janeza Janšo, Ljudmilo Novak, Mira Cerarja, Andreja Bajuka, Urško Klakočar Zupančič, Mateja Tonina, Gregorja Viranta, Anžeta Logarja, Romano Tomc, Katarino Kresal, Romano Jordan, Franca Bogoviča, Marjana Podobnika, Andreja Vizjaka, Francija Breznika, Gregorja Golobiča, Matjaža Hana, Matjaža Hanžka, Franceta Cukjatija, Vinka Gorenaka, Milana Brgleza, Jelka Kacina, Dejana Kaloha, Zmaga Jelinčiča, Danila Turka, Dimitrija Rupla, Iva Hvalico in še najmanj stotine drugih, bolj ali manj pomembnih. Žal so nekateri med omenjenimi že pokojni.
Ni moj namen, da vse naštejem. Skoraj vsi so ob kavici, pred intervjuji denimo, povedali marsikatero krepko na račun svojih šefov pa iz političnega zakulisja, tudi kaj kritičnega o stranki, ki so ji pripadali, a ko so se v studiu vklopile kamere, so na tisto prej ob kavici mnogi med omenjenimi pozabili. Ker so verjetno ocenili, da imajo že kakšno korist, da le nemo spremljajo morebitne stranpoti stranke, ki ji pripadajo, in o vsem tem, tudi o političnem zakulisju molčijo. Kakšne prave iskrenosti pred kamero ni bilo. Nekateri so spregovorili šele, ko se jim je zdelo, da so na stranskem tiru, ali potem, ko so ocenili, da jim morebitna kritična misel ne bo več škodovala. Ali pa, ko so se sprli. Kar pa vsaj po mojem mnenju, ni več nič vredno. To jemljemo kot maščevanje. Je zamujeno.
Vseeno pa ne razumem, da nekdo molči 15, 20, 25 let, potem pa se kar naenkrat odloči, da stranka, kjer se je izoblikoval, ni več prava stranka, da ga stranka duši, da je preradikalna, ali premalo povezovalna itd., itd. Kako takim zaupati? Kaj pa če so odšli, ker niso več v prvem planu? Kakorkoli že, kar se mene tiče, jim želim čim bolj uspešno novo politično pot.
Tako kot ne razumem, da nekdo pride, se v stranko niti ne včlani, hkrati pa jo želi voditi. Je to iskreno? Je za to usposobljen, če dotlej ni niti v eni stranki »preživel« in se kalil več kot eno minuto?
Res ne razumem tega političnega prepiha na desni sredini. SDS zapuščajo nekateri ugledni politiki, ki želijo na svoje in s stranko, ki jo ustanavljajo, v resnici desno sredino le še bolj drobijo. Medtem se tudi SLS še naprej pobira po dokaj uspešnih evropskih volitvah in poskusu prevzema. V Novi Sloveniji pa kot da ne vedo, kaj bi. Enkrat bi šli z Janševo SDS v vlado drugič spet ne, pa potem spet ja. V ozadju se gradi še ena gospodarsko obarvana stranka, pa Ruparjevi pristaši bi tudi šli na volitve, če jih poprej notranje razprtije ne bodo zaustavile. Ne vem, kaj naj rečem. Kajti, ko vsi vidimo, da nam Golobova druščina razgrajuje državo, bi pričakoval, da vsaj tisti na desni sredini, ki niso del Golobnjaka, zavihajo rokave, se usedejo za skupno mizo in se za boga milega vendarle dogovorijo, kako bodo na naslednjih volitvah to slabo vladno koalicijo premagali, se gredo igrice, ki se jih ponavadi gredo otroci v peskovniku.
Desnosredinski vladarji, stari in novi, ustavite konje in se končno povežite, da se nam na naslednjih volitvah ne bo zgodilo, da bo našo državo še naprej vodila ta ali podobno nesposobna leva koalicija. In bog nas obvaruj, da to ne bo spet Golobnjak.
Powered by Contextual Related Posts
