Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o sumih na novo svetovno vojno

Polaganje betonskih cevi na Ljubljanskem barju

Pred 100 leti so iz ljubljanskega Mestnega magistrata poročali o navadi, ki se je »razpasla« med nekaterimi posestniki na barju. Namreč ti posestniki so si na svoja posestva s ceste uredili prehod tako, da so v obcestni jarek položili betonsko cev in jo zasuli.

Te cevi pa so večinoma bile preozke, zato so se jarki zamašili in voda je zastajala. »Vse trebljenje in čiščenje jarkov toliko časa ne bo prav nič koristilo osuševanju ljubljanskega barja, dokler se posestniki, ki so sami najbolj prizadeti, ne bodo uklonili in odstranili na tem terenu vseh cementnih cevi, ki so največja ovira za pravilno odvajanje vode,« je pisal Slovenec.

Mestni magistrat je vse vpletene pozval, da je polaganje cevi na lastno pest strogo prepovedano in da jih morajo v roku enega mesca odstraniti. »Za prehod preko odvodnih jarkov so dopustni le leseni mostovi, ki ne smejo niti najmanje izožiti profila dotičnega jarka. Mestni magistrat bo dal po preteku tega časa vse te jarke ogledati in bo posestnike, ki temu pozivu ne bodo ustregli, kaznoval,« je še pojasnil Slovenec.

Slovenec. Življenje na Ljubljanskem barju. Vir slike. Maruška Markovčič, Mestna knjižnica Ljubljana.

Življenje na Ljubljanskem barju. Vir slike. Maruška Markovčič, Mestna knjižnica Ljubljana.

Občina, ki izumira

Časopis Slovenec je pisal o primeru francoske občine, kjer je vojna pustila izredno hude posledice. »Občina Seppois-le-Bas (kanton Hirsingen) v alzaškem okrožju Altkirch je na tem, da izumre,« so pisali.

Pred vojno je namreč štela okoli 1000 prebivalcev, leta 1924 pa samo še 400. Tam je prva svetovna vojna pustila hudo razdejanje. Zaradi upada prebivalstva so tako opustili notariat, lekarno, orožniško postajo in carinski urad. Občina je na koncu le preživela, saj danes šteje okoli 1400 prebivalcev.

Plin helij

Helij je negorljiv plin, ki je bil pred 100 leti kot nalašč za polnjenje zrakoplovov. Do leta 1924 so helij pridobivali samo v Združenih državah Amerike in sicer iz naravnega plina petrolejskih vrelcev.

Helij je negorljiv plin, ki je bil pred 100 leti kot nalašč za polnjenje zrakoplovov. Vir slike: Wikicommons.

Helij je negorljiv plin, ki je bil pred 100 leti kot nalašč za polnjenje zrakoplovov. Vir slike: Wikicommons.

Bilo pa ga je zelo malo in z njim so uspeli vsako leto napolniti le tri zrakoplove. Leta 1924 so helij odkrili tudi v Kanadi, kjer so ga pred tem iskali že skoraj 10 let. V kanadskih provinci Alberta so v naravnem plinu našli 0,03 odstotka helija.

Nato so odkrili še nekaj drugih najdišč v provinci Ontario. Kanadska vlada je ob odkritju dejala, da bodo ti viri na leto dali za 420 tisoč kubičnih metrov helija, kar je bilo dovolj za šest zrakoplovov. Danes helij med drugim najdemo tudi v Alžiriji, Katarju in Rusiji, za zrakoplove pa ga ne potrebujemo več.

Državljanska vojska na Kitajskem in sumi na novo svetovno vojno

Pred 100 leti je časopis Slovenec opozarjal na svetovni vpliv državljanske vojne na Kitajskem. »Državljanska vojska na Kitajskem, čeprav morebiti začasno prekinjena, znači lahko začetek ene najvažnejših in najbolj odločilnih dob naše zgodovine,« so pisali.

Ni šlo za to, kdo bi iz te vojne izšel kot zmagovalec in voditelj države, ampak za to, ali bi na koncu imela v političnem, finančnem in gospodarskem smislu vpliv Anglija in Amerika ali pa Japonska.

Slovenec. Britanski vojaki na Kitajskem leta 1924. Vir slike: William M Timlin, Meisterdrucke.

Britanski vojaki na Kitajskem leta 1924. Vir slike: William M. Timlin, Meisterdrucke.

»Državljanska vojska na Kitajskem je poglavje v borbi za vlado v Pacifiku ali Velikem oceanu. Prerokovali so, da bo nastala ob obalah Pacifika vojska, hujša in strašnejša, kakor je bila pretekla. Seveda to ni mogoče. Kaj je Pacifik proti Atlantiku? Vsem onim skrbem je odgovorila zaenkrat konferenca v Washingtonu 1921-22, ki je govorila o razorožitvi in o razmerju do Kitajske,« so pisali pri Slovencu.

Konferenca pa Kitajski ni prinesla miru. »Odkar je Kitajska republika, to je od leta 1912 naprej, je država v notranjosti popolnoma razpadla. Razni guvernerji na severu in pa na jugu, na vzhodu in zapadu in v sredini so se z menjajočo se srečo borili za vlado in so si osvajali posamezne dele ogromne države,« je stanje opisal časopis.

»V Pekingu sedi sicer centralna vlada, ki jo mednarodne vlade priznavajo kot edino kitajsko vlado. A ta vlada nima v prostranih pokrajinah Kitajske nobene moči.«

Kitajska vlada se je zavzemala za centralistično urejeno državo, ki bi izključila vsakršen vpliv Japonske. Zato je Japonska podprla enega izmed upornih generalov, vodjo province Mandžurija. ZDA in Anglija so se tako naravno pridružile vladi v Pekingu.

»Nobena teh štirih velesil nima sedaj veselja, da bi se zapletla v mednarodni spor največjega obsega. Zato bo prišlo najbrž do kompromisa. Rekli smo seveda: zaenkrat.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice