Korupcija v vojski?
»Jugoslavija ima primeroma jako močno armado,« je pred 100 leti pisal časopis Slovenec in dodal, da je takrat strošek za vzdrževanje te armade znašal dve milijardi dinarjev letno.
»Toliko so bili proračunali gospodje v vojnem ministrstvu, da bo armada leta 1924 potrebovala in toliko jim je bil parlament dovolil. In glej, gospodje v vojnem ministrstvu so ta denar že v prvem polletju do zadnje pare porabili, tako da so hodili odtlej sproti na posodo k finančnemu ministru, da jim pomaga iz najhujše potrebe,« so nadaljevali.
Konec leta 1924 pa tudi finančni minister ni imel več denarja na razpolago, zato je vlada morala iskati posojilo v tujini. »Kajti armada je lačna, bosa in naga ter nima potrebnega orožja. Kam so šle milijarde, ki so ji bile dane na razpolago,« se je spraševal Slovenec.
Pred 100 leti sta bili aktivni dve ideji za prihodnost Jugoslavije, federalizem in centralizem. Vir slike: dLib.
Predlog Češkoslovaške v Mali antanti
Češkoslovaška vlada je pred 100 leti poslala Kraljevini SHS in Romuniji predlog, da bi Mala antanta čimprej priznala legitimnost ruske sovjetske vlade. V češkoslovaških političnih krogih je namreč prevladovalo mnenje, da »se zavlačevanje tega vprašanja nikakor ne sme dovoliti«.
V zvezi s tem predlogom pa je romunska vlada poslala predlog, da bi se Poljska sprejela v Malo antanto. »Oba predloga sta popolnoma kontradiktorna in kažeta na veliko nasprotje, ki obstoja med državami Male antante,« je dogajanje komentiral Slovenec. Češkoslovaška je hkrati predlagala, da bi se v začetku januarja v Beogradu organizirala konferenca Male antante.
Brezplačne bolnice za državne uradnike
Oktobra 1924 je v veljavo stopila uredba, ki je vsem državnim uradnikom omogočala brezplačno zdravljenje v bolnišnicah. To je veljalo tudi za njihove družinske člane. Uredba je pokrivala vse sloje državnih služb, od najvišjih do začetnih uslužbencev.
Vreme
Pred 100 leti je Sneg pobelil »naše velikane«: Triglav, Golico, Stol, Begunjščico in druge. Pihal je mrzel severni veter, temperature pa so se zjutraj gibale med -3 in -8 °C, podnevi so nekoliko narastle, vendar ničle niso dosegle. Vodotoki so upadali, nekateri izmed manjših so še komaj imeli kaj vode. Poljski pridelki so bili pospravljeni, prav tako stelja za živali.
Martuljek in predgorje Škrlatice leta 1924. Vir slike: NUK.
Kriza v zagrebški industriji
Iz Zagreba so poročali, da je tamkajšnja papirnica tiste dni podala odpovedi večini svojih delavcev ter da so načrtovali popolno zaustavitev svojega obrata. »Ravnateljstvo izjavlja, da ga je do tega koraka prisilil visoki tečaj dinarja in nezadostno varstvo od strani države,« je novice povzemal Slovenec.
Podobna zgodba je bila s cementno tovarno. Delavska zbornica je uspela vsaj začasno prestaviti zaustavitev obrata in cementarna je nadaljevala delo v omejenem obsegu, kolikor so zaloge premoga to dovoljevale.