Anja Pustak: »Moja slepota je kot neke vrste svetla tema, ker skozi temo vidim svetle poti«
Na začetku intervjuja moram priznati, da me na tokratno gostjo vežejo lepi spomini na najino nekdanjo sodelovanje na televiziji ETV, pri enem prav posebnem glasbenem projektu in tudi pri humanitarnosti. Nenazadnje pa si je za življenjskega sopotnika izbrala mojega prijatelja Damijana Planerja, s katerim imata hčerko.
Anja Pustak se je rodila slepa, v Ljubljani je obiskovala tudi šolo v Centru IRIS. Z mamo je vrsto let živela v Trbovljah, zdaj s hčerko, partnerjem in njegovim sinom živi v Mariboru. Po poklicu je administratorka in ekonomski tehnik. Doslej je opravljala različna dela: kot telefonistka, radijska in televizijska voditeljica, prodajni referent v klicnem centru, je pa tudi učiteljica meditacije in praktik hipnoze. Za njo je tudi vrsto pevskih nastopov. Ravno na enem humanitarnem dogodku, ki ga je vodila, je spoznala Damijana, ljubezen svojega življenja.
Takole pa nam je odgovorila na naših dvanajst stalnih vprašanj in še na nekaj posebnih, ki so vezane nanjo oziroma na vsakokratnega gosta ali gostjo.
Katera je tvoja najlepša lastnost?
Dobrosrčnost.
Kaj je tvoja največja slabost?
Preveč sem ustrežljiva.
Kdo je tvoj vzornik / vzornica in zakaj?
Meni je vzornica moja hčerkica Amelia. Zakaj? Ker me z vsakim dnem uči biti v trenutku tukaj in zdaj, uči me postavljati meje, ob njej treniram potrpežljivost, pokaže mi, kaj je v življenju resnično najbolj pomembno – ljubezen.
Ni lepšega kot svojega otroka peljati na sprehod. Vir slike: Osebni arhiv AP.
Kdaj si bila v življenju najsrečnejša?
Ko sem spoznala ljubezen svojega življenja – Damijana in ko se nama je rodila najina deklica.
Kaj te je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?
Odnos delodajalcev do invalidov.
Kdaj in kje si izgubila nedolžnost (katerokoli)?
Hm, še nihče mi ni zastavil takšne vrste vprašanja. 🙂 Res je več vrst nedolžnosti. Eno sem izgubila z Damijanom, ker še nikoli prej nisem čutila tako močne celostne povezave, ljubezni, stika kot zdaj z Damijanom. Se mi zdi, kot da je ves ta čas prej en del mene spal. Ko je prišel Damijan, sem začela obstajati kot celota. Kje sem jo izgubila – v duši, srcu in telesu, saj odkar je Damijan v mojem življenju, resnično čutim vse dele sebe kot ženska.
Druga vrsta izgube nedolžnosti pa je bila, ko sem prvič postala mama, ko sem rodila. Rodila sem doma. Ker ne vidim, še bolj dojemam ta čutni del sebe in moram povedati, da se po porodu ženska celostno preobrazi. Vsaj tako sem začutila jaz, kot, da se rodiš na novo.
Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?
Najljubša knjiga: Joe Dispenza – Odvadite se biti to, kar ste.
Najljubša glasbena skupina: The Kelly family.
Naj film: The Notebook – Beležnica.
Katera jed in pijača sta ti najljubša in katero jed sama rada pripraviš?
Najljubša jed: krompir na različne načine.
Pijača: sadni čaj, sladkan z medom.
Rada naredim sladico kokosove kroglice ali pa od toplih jedi makaronovo meso.
Apolonija, Anja in Igor. Med snemanjem oddaje s svojo prijateljico Apolonijo. Vir slike: Osebni arhiv AP.
Tvoj najljubši praznik je?
Božič.
Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?
Električni paneli, zaradi priročnosti uporabe.
Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?
Iskreno – največja nevarnost našemu planetu so zagotovo naši politiki. Rešitev bi bila celostna zamenjava vodstva, vlade.
Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenila?
Da bi bilo manj sovraštva med ljudmi in da zavist nikoli ne bi obstajala. .Tako kot v eni izmed skladb zapoje pevka Regina – Naj ljubezen združi vse ljudi.
Lani sta skupaj s partnerjem Damijanom Planarjem pela na zasavskem humanitarnem teku. Takrat si v telesu že nosila otroka. Ko smo posneli izjavo za reportažo, sta mi z Damijanom odgovorila nekaj, česar nikoli ne bom pozabil: »Moj Damijan bo otroka videl, jaz pa ga bom lahko vzela v roke oziroma pestovala.« Vem, da je bilo kar nekaj takih, ki so rekli, ko so izvedeli, da boš rodila, da ne bosta mogla skrbeti za otroka oziroma so bili v dvomih, ker si ti slepa, Damijan pa ima prirojeno motnjo artrogripozo. No, sam sem dvomljivcem rekel, da bosta odlična starša in se nisem zmotil. Kakšno je vajino življenje ob vajini hčerki Amelii in z Damijanovim otrokom iz prve zveze? Mimogrede, ravno v teh dneh ti je enajstmesečna hčerka prvič rekla mama…
Igor, najprej hvala za tvoje zaupanje v naju z Damijanom. To nama res ogromno pomeni. Tudi sama sva v tem času naletela na kakšne dvomljivce, ampak nama niso prišli do živega. Dobro veva in zaupava, da zmoreva in kakšen dragocen cilj imava pred seboj ter čemu slediva.
Najino življenje z obema otrokoma je zelo pestro, poučno, zabavno in kar je najpomembneje – ljubezni polno. Pridejo seveda tudi izzivi, ki jih ima vsak starš, ampak jih premagujeva z najino pozitivno naravnanostjo in optimizmom. Nisva naravnana na način, da bi razmišljala, kako se nič ne da in kako je težko, ampak kaj lahko midva narediva, da nama bo lažje in lepše, boljše. Damijan ima sicer kar nekaj izkušenj s starševstvom že s prvim otrokom, zame pa je bilo to čisto nekaj novega zdaj ob Amelii, saj sem prvič mamica. Že nekaj let je v meni bila ta želja, ki se mi je zdaj uresničila, za kar sem neizmerno hvaležna do neba in nazaj ter še dlje.
(P.S.; Anja je že pred leti posnela pesem Rada bi mamica postala, op. avtor intervjuja)
Kljub temu, da ima Damijan nekaj izkušenj že od prej, je vsak otrok individualen in nikoli nisi dovolj pripravljen. Tako kot vsakemu drugemu staršu, tudi nama prvi dnevi niso bili lahki, ker je za vse nas bilo vse na novo, ampak kot eno veva, da zmoreva več kot kdorkoli sploh verjame. Z vsakim novim dnem smo se skupaj učili, se spoznavali, raziskovali, iskali načine, tako midva kot otroka. Zase lahko povem, da sem ob Amelii tudi kot slepa mamica ogromno pridobila. Ker je bila želja močnejša od izzivov, sem danes pri hčerki suverena, zelo samostojna. Brez težav jo recimo previjem, umijem, oblečem, nahranim. Da sem tako suverena in, da otrokoma z Damijanom omogočava vse najboljše, gre velika zahvala tudi najinim osebnim asistentom, ki nama pomagajo, naju podprejo, kjer to potrebujeva. Tudi otroka sama sta se v tem času tako lepo povezala, da je to bratsko-sestrsko navezo tako čarobno opazovat. Z vidika slepote pri sebi opažam, da sem se ob hčerki tudi zelo osamosvojila. In tako kot si rekel Igor, Damijan je moja vizualna pomoč, jaz pa Damijanu ročna. 🙂 Vse se da, če se hoče, bo vedno moj moto. Nikoli in nikdar ne bi zamenjala teh čudovitih trenutkov z otrokoma, kot jih živim zdaj. Hčerkica zelo lepo napreduje in veva, da sva mnoge s tem presenetila, z vsem tem, kar premoreva, tudi z otrokoma. Z ljubeznijo raste vse. Ko pa slišiš besedo mama, ki pride z ust tvojega otroka, pa je absolutno nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v življenju. Rada bi na tem mestu še omenila, da sem še z enega vidika starševstva zelo ponosna nase, in sicer že od samega začetka kot slepa mamica svojo hčerko polno dojim. Seveda to ni bilo lahko vzpostaviti, je pa zdaj, ko je vse skupaj utečeno, toliko bolj čarobno. Vedno sem si želela dojiti svojega otroka in vedela sem, da mi to lahko uspe. Že od nekdaj sem vztrajna in v tem primeru mi je to zelo koristilo. Z Damijanom sva marsikoga presenetila še z enim podvigom, in sicer, Amelia se ni rodila v nobeni izmed porodnišnic. Rodila se je doma. Ob celostni oskrbi babice, treh porodnih spremljevalk – doul, mojega Damijana in seveda najinega sodelovanja s hčerko, je bil porod pravljičen. Vse skupaj je potekalo v naravnem ritmu mojega telesa. Res ni mogoče opisati, kako zelo močan proces je porod, če mu dovoliš, da naravno teče. Čutila sem, kako je hčerka ves čas poroda tako lepo sodelovala z mano, z vsemi nami. Poslušala sem svoje telo, njena sporočila. Skratka, ko pogledam nazaj, mi še vedno zastane dih ob tej misli. Ponosna sem, zelo nase, na moč partnerstva, na celotno najino družino z Damijanom. Rodila sem naravno, brez protibolečinskih zdravil, po naravni poti. Kjer je volja, tam je pot.
Nekaj let sva sodelovala tudi na televiziji ETV, ko sem bil tam odgovorni urednik ti pa si vodila tedenska poročila in imela svojo oddajo. Skupaj z Romanom Zeličem si uglasbila in potem zapela pesem na moje besedilo Svetla tema.
Delo na televiziji ETV imam v res zelo lepem spominu, saj je to zame bila čudovita izkušnja, ki mi je ogromno dala za moj celostni razvoj. Tako sem bila ponosna, srečna, vesela, da sem lahko imela svojo oddajo, v kateri sem gostila različne goste. Bilo mi je res v neizmeren užitek. Zelo hvaležna sem tudi za priložnost, da sem lahko vodila informativno oddajo. Že to, da sem se sploh lahko imela možnost pojaviti na televiziji kot slepa voditeljica, ti bom vedno neskončno hvaležna. Še zdaj se spomnim, kako zadovoljno sem se obrnila proti kameri in začela oddajo. Všeč mi je bilo, ker si mi vedno bil pripravljen prisluhniti, me voditi, kjer sem potrebovala, predvsem pa si vedno verjel vame. Hvala ti.
Ja, pesem Svetla tema je tudi meni zelo posebna. Ko sem prejela tvoje besedilo, sem nekaj časa razmišljala, kako ga naj s poezije spravim v melodično pesem. Na kar sem kar naenkrat doma v roke vzela svojo kitaro in kar poskušala. Ni dolgo trajalo in melodija za to pesem je bila narejena. Potem sem kontaktirala še prijatelja Romana Zeliča, ki mi je pomagal pri celotni izvedbi (izdelava aranžmaja, celotno snemanje pesmi). Pesem Svetla tema zelo rada zapojem ob različnih priložnostih. Ne govori samo o izgubi tvojega očeta, ampak svetlo temo povezujem tudi s svojo slepoto. Ker vedno pogledam s pozitivnega vidika, jaz ne živim v neki črni temi, ampak bi lahko rekla, da je moja slepota kot neke vrste svetla tema, ker skozi temo vidim svetle poti. Igor, hvala za to priložnost in zaupanje tako lepega projekta. Hvaležna sem celotni ekipi.
Zase vem, da sprejemam drugačnost, kako pa drugi v tvoji okolici, kje ti zapirajo ali odpirajo vrata?
Ja, včasih sem se spraševala, zakaj nekateri ne sprejemajo drugačnosti, zakaj jih to tako boli. Zdaj gledam drugače. Ne oziram se več na tiste, ki tega ne zmorejo sprejeti. Izbiram si krog ljudi, v katerem sem sprejeta, takšna, kakršna sem, v vsem svojem bistvu. Vedno sem pripravljena deliti svoje znanje z ljudmi, ki jih to zanima. Glede zapiranja vrat, bi lahko izpostavila zaposlovanje invalidov, ker vidim, da je to še vedno velik tabu. Ampak v zadnjem času lahko rečem, da se mi vrata bolj odpirajo kot zapirajo. Zdaj vem, da to ni odvisno samo od zunanjih dejavnikov. Da se nam lahko odprejo vrata, je veliko odvisno tudi od nas, ko preoblikujemo svojo miselnost. Jaz si v zadnjem času kar dam namero, kar želim, da se pozitivno reši in opazujem, da to resnično deluje. Vrata se nam zapirajo samo takrat, ko nekaj ni za nas ali pa, ko ne verjamemo dovolj v neko situacijo. Tako, da trenutno lahko rečem, da imam priložnost sodelovati samo z ljudmi, ki se pozitivno odzivajo na drugačnost. V preteklosti ni bilo tako. Sem pa tudi sama v zadnjem času naredila ogromno sprememb tudi pri sebi. Tudi to je zasluga.
Na dobrodelnem koncertu v Šmarci, 17. decembra 2022, sta se Anja in Damijan zaljubila. Vir slike: Osebni arhiv AP.
Boš še posnela kakšno pesem, skupaj z Damijanom denimo, ki je tudi glasbenik? Mimogrede, na humanitarnem glasbenem dogodku sta se tudi spoznala in so že takoj poskočile iskrice, mar ne?
Ja, seveda bom še posnela kakšno skladbo. Zdaj sem med porodniškim dopustom malo pavzirala, a z Damijanom že snujeva načrte za kak najin skupen duet.
Res je. Z Damijanom sva se spoznala na dobrodelnem koncertu v Šmarci, 17. decembra 2022. To, kar se je zgodilo takrat, se mi še nikoli v življenju ni. Spomnim se večera pred koncertom, ko sva s Simonom Zormanom, vodjem glasbene skupine The Eccentrics sooblikovala glasbeni program za koncert. Takrat me je vprašal: »Anja, kam uvrstiva Damijana med nastopajočimi?« Pa sem kar izstrelila: »Kar takoj za mano lahko.« Pa se sploh še nisva poznala. Večer pred koncertom sem dobila tudi njegovo predstavitev, da ga lahko napovem, ker sem sam koncert tudi vodila. Samo enkrat sem prebrala njegov opis, pa mi ni bilo več potrebno. Prvič sem čutila, kot da bi brala samo sebe. Na koncertu sem ga napovedala tako, kot da bi se poznala že celo življenje. Potem sem slišala še njegov glas, petje. V naslednjih dneh sem spoznavala njegovo energijo in ja, iskrice so se prižgale takoj na samem koncertu. Zdaj vem, ko opustiš vsa pričakovanja, ko se prepustiš toku življenja, te Vesolje nagradi z osebo, ki je resnično tvoja polovica. Zdaj verjamem v to, da se za vsakogar najde sorodna duša. Z vsem telesom, dušo in srcem sem vedela, da je to prava ljubezen. Trenutek je bil dovolj za popoln preobrat in vedela sem, da je Damijan ljubezen mojega življenja. Oba sva v trenutku začutila, da je to to.
Na morju je vedno lepo. Vir slike: Osebni arhiv AP.
Porodniški dopust se počasi izteka, kaj boš delala po njem? S čim se boš ukvarjala. Mimogrede, kakšen je vajin status z Damijanom, od česa živita?
Tako je. Moj porodniški dopust gre žal h koncu, zato sem kar nekaj časa razmišljala, kaj početi. Odločila sem se, da v službo, kjer bodo drugi šefi, ne bom več šla, ampak bom sama svoj šef, zato počasi že stopam na svojo samostojno podjetniško pot. Delala bom z ljudmi in izvajala online svetovanja. Čutim, da je moje poslanstvo prav posebno, in sicer intuitivno branje. To ni klasično vedeževanje in ne vključuje kart ali drugih pripomočkov. Gre za globoko povezavo z Vesoljem, ki mi omogoča, da prejmem jasna sporočila na katerakoli vprašanja in odkrijem odgovore, ki jih kdorkoli potrebuje. Je srečanje s svojo notranjo resnico in s tistimi deli sebe, ki včasih potrebujejo malo pomoči, da jih uzremo. Lahko se povežem tudi z umrlimi, ki imajo zagotovo za nas kakšno pomembno sporočilo.
S pomočjo intuitivnega branja, tehnik hipnoze in meditacije lahko pomagam: prepoznati vzorce, ki nas blokirajo, najti jasnost in usmeritev pri pomembnih življenjskih odločitvah, povezati se z notranjo modrostjo in mirom, odkleniti potencial v posamezniku ter narediti korak naprej. Sem na začetku uresničevanja svojega poslanstva, zato se zelo veselim novih zmag in podvigov.
Vse odgovore že imamo v sebi – jaz lahko le pomagam, da jih odkriješ.
Kako živita?
Z Damijanom se morava kar truditi in boriti, da prideva z meseca v mesec. Sploh zdaj, ko porodniške ne bo več, bova mogla kar gledati, kako obrneva vsak evro. Želim si, da se kot podjetnica v prihodnosti postavim na svoje noge in doprinesem k družini, da bi nam bilo lažje.
Powered by Contextual Related Posts
