Resen položaj v Egiptu
Pred 100 leti je del angleške vojske še vedno zasedal Egipt, kljub trdnim uporom lokalnega prebivalstva. Tako sta se v nekem trenutku uprli tudi dve enoti 11. sudanskega bataljona. Vojaki so vdrli v bolnišnico in ubili dva angleška zdravnika. Angleški vojaki so na upornike streljali in tako upor zadušili.
Poleg tega so Angleži raziskovali zaroto, ki so jo domačini pripravljali proti najvišjim uradnikom v Egiptu. Prijeli in zaprli so tudi nekega dijaka, saj naj bi se tudi med dijaki razvila tajna organizacija, ki si je kot nalogo zadala atentat na enega izmed častnikov, Edmunda Allenbya.
Lokalni časopisi so pisali o tem, da bo Perzija posredovala v interesu egiptovske vlade pri Društvu narodov, kamor so želeli predložiti angleško-egiptovski spor v presojo.
Oglas za šampon za lase v časopisu Slovenec pred 100 leti. Vir slike: dLib.
Medtem je Delavska stranka v Angliji izdala manifest, v katerem je obžalovala nastop takratne angleške vlade proti Egiptu in ostro obsodila njeno politiko zatiranja in nasilja.
»Vlada Velike Britanije se moti, če misli, da je moralno upravičena za tak nastop še danes, potem ko je že leta 1922 priznala Egiptu neodvisnost,« je manifest povzel Slovenec. »Zasedba Egipta je ravno tako malo opravičena kakor zasedba Belgije od strani Nemčije iz strategičnih ozirov. Egipčani imajo isto pravico da samovlade kakor drugi narodi. Kar počenja sedanja vlada, je političen umor.«
Tekstilni trg v Jugoslaviji
»Splošen položaj na tekstilnem trgu se je v zadnjem času nekoliko izboljšal,« je pred 100 leti pisal časopis Slovenec. »Opaža se, da imajo ljudje zopet denar; kmet je svoje pridelke večinoma že vnovčil in za izvoženo blago prihaja iz inozemstva izkupilo. Nasprotno bi bila pa trditev, da je denarna kriza že odpravljena, preuranjena in neutemeljena.«
Pisali so, da se je kljub temu pomanjkanje denarja čutilo, saj je bilo veliko srednje velikih podjetnikov, ki so se ukvarjali s prodajo vsakodnevnih potrebščin, v slabem položaju.
»Zaradi počasnega dotoka denarnih sredstev se vrše plačila zelo težko. Pričakuje se, da se položaj temeljito izboljšuje v zvezi z izvozom in neprestanim dotokom denarja iz inozemstva.«
Fotografije iz hrvaške tekstilne industrije v Varaždinu, Tivar. Vir slike: Hrvatska Tehnička Enciklopedija.
Po pisanju Slovenca je nedavna kriza povzročila, da so proizvajalci tekstila postali zaskrbljeni in so tako omejili naročila za spomlad 1925. »Iz tega se more sklepati, da bodo spomladanske kupčije precej slabe,« so pisali. »Vsemu temu se pridružuje še italijanska konkurenca, ki se vedno bolj uveljavlja. Posebno glede bombaževine si hočejo Italijani pridobiti zopet prvo mesto na jugoslovanskem trgu.«
Kot so nadaljevali, je bila Češkoslovaška v Jugoslaviji še nekaj let pred tem glede uvoza bombažnih tekstilnih izdelkov na prvem mestu. Italijani so si prizadevali kopirati češkoslovaške vzorce, pa se jim to vsaj glede razvrstitve barv ni posrečilo – italijanski vzorci so bili po mnenju Slovenca bledi in nejasni.
Glavna ovira za jugoslovanski trg za češkoslovaško tako ni bila v cenah ali kvaliteti, ampak v dobavnih pogojih. »Češkoslovaški eksporterji prodajajo proti plačilu tekom 60, 90 do 100 dni, dočim ponujajo Italijani 150 dnevni do šestmesečni kredit,« je pojasnil Slovenec. »Priporočljivo bi bilo, da se češkoslovaški eksportni kredit poceni.«
Powered by Contextual Related Posts
