Rudarstvo je pridobivanje dragocenih mineralov in drugih geoloških surovin iz Zemlje, običajno iz rudnega telesa, žile v zemlji, šiva, grebena ali nahajališča. Ta nahajališča vsebujejo mineraliziran sveženj, ki je za rudarstvo gospodarskega pomena. V širšem pomenu rudarstvo vključuje pridobivanje vseh neobnovljivih virov, kot so nafta, zemeljski plin ali celo voda.
Rudarstvo je panoga, ki pridobiva rude. Rude lahko vključujejo kovine, premog, drage kamne, skrilavce, apnenec, kredo, dimenzijski kamen, kamnito sol, pepeliko, gramoz ali glino. Za pridobivanje materiala in surovin, ki jih ni mogoče umetno ustvariti v laboratoriju ali tovarni in materiala, ki ga ni mogoče gojiti s kmetijskimi postopki je rudarstvo ključnega pomena.
Že v predzgodovinskih časih je bila ena izmed človekovih dejavnosti pridobivanje kamnov in kovin. Danes rudarstvo s sodobnimi postopki išče rudna telesa, analizira potencialni dobiček predlaganega rudnika, pridobiva želene surovine in materiale ter izvaja končno sanacijo zemljišč po zaprtju rudnika.
Rudarstvo s svojimi posegi v naravo običajno ustvarja negativen vpliv na okolje, tako med aktivnim rudarjenjem kot tudi po zaprtju rudnika. Iz tega razloga je večina držav po svetu sprejela predpise za zmanjšanje vpliva, ki ga ima rudarstvo na okolje. Zaskrbljujoča je tudi varnost pri delu, zato sodobne prakse stremijo k znatnem izboljšanju varnosti v rudnikih.
Stopnje recikliranja kovin so v splošnem zelo nizke. Če se v prihodnosti stopnja recikliranja ne poveča, lahko nekatere kovine postanejo nedosegljive za uporabo v različnih potrošniških izdelkih. Prav tako se zaradi nizkih stopenj recikliranja pojavi problem pri odlagališčih, saj zdaj nekatera odlagališča vsebujejo večje koncentracije kovin kot rudniki sami.
Rudarstvo in pomen surovin v zadnjem desetletju
V zadnjem desetletju je pomen rudnin oziroma mineralnih surovin v Evropi naraščal, prav tako se je zanimanje zanje povečalo. Zaradi povišane potrebe po mineralnih surovinah so tudi cene le teh precej narasle. Do tega so privedla predvsem hitro rastoča gospodarstva držav v razvoju.
Evropska komisija se je leta 2008 odzvala s pobudo, imenovano »Pobuda o surovinah – zadovoljevanje kritičnih potreb po rasti in delovnih mestih v Evropi«. Vključene pobude imajo enotno idejo za boljše rudarstvo, boljše upravljanje in preskrbovanje rudnin. Te bi zajemale trajnostno oskrbo z mineralnimi surovinami iz domačih, evropskih virov in s tem bi se izognili odvisnosti od svetovnih trgov.
Slovenija ta gibanja podpira in ima na voljo rudnine za izkoriščanje. S tem Slovenija ohranja lastno rudarstvo in oskrbo z mineralnimi surovinami, vsaj tistimi, ki se uporabljajo v gradbeništvu in za gradbene materiale ter nekatere energetske surovine. Pri uresničevanju teh ciljev je ključnega pomena strokovno znanje zaposlenih v Geološkem zavodu Slovenije.
Rudarstvo v Sloveniji vse bolj slabi
Kljub svoji majhnosti ima Slovenija precejšnja nahajališča mineralnih snovi in zato aktivno rudarstvo. Kljub temu, da rudniki s kovinami trenutno ne obratujejo, pa je rudarstvo za pridobivanje gradbenih in industrijskih materialov, kot so agregati, gline, dimenzijski kamen aktivno. Prav tako ostaja aktivno rudarstvo na nahajališčih energetskih surovin, kot sta premog in ogljikovodiki.
Slovenija je geološko umeščena v regijo, kjer se Panonska kotlina srečuje z Alpami. Na tem območju, razen v Alpah, so skozi zgodovino izkopavali premog na desetinah najdiščih različnih velikosti. Najdišča so zajemala majhne lokalne jame in tudi številne velike kolobarje, kjer je letna proizvodnja prinesla od nekaj deset do kar sto tisoč ton premoga.
Danes je v Sloveniji rudarstvo premoga aktivno le še na enem območju. Obratuje samo en premogovnik, rudnik velenjskega lignita, ki je v letu 2015 proizvedel 3,2 milijona ton surovin, ki jih v celoti porabi bližnja termoelektrarna Šoštanj. Tudi črpanje nafte in zemeljskega plina je omejeno le še na eno območje in sicer na črpališču v bližini Lendave.
Kot že rečeno, je Premogovnik Velenje edini rudnik v Sloveniji, ki je še zmeraj odprt in aktivno izkorišča naravne surovine. Rudarstvo v Velenju je podprto s tehnološko naprednim podjetjem, ki pridobiva lignit že več kot 140 let. Vsako leto se v Velenju proizvede več kot tri milijone ton lignita, ki ga nato uporabijo v bližnji šoštanjski termoelektrarni. V današnjem času rudarska proizvodnja zajema takšno količino nahajališč velenjskega lignita, ki bi bila zadostna za naslednja štiri desetletja obratovanja s premogom. A se bodo zaradi sprememb v energetiki in posledičnih sprememb v obratovanju termoelektrarne Šoštanj rudna mesta zaprla še preden bi bile rezerve lignita povsem izčrpane.
Postopno zapiranje rudnika v Velenju in opuščanje fosilnih goriv v termoelektrarni Šoštanj bo v prihodnosti imelo pomembno vlogo v energetskem prehodu države. Obe podjetji sta namreč pomemben energetski steber Slovenije, ki predstavljata približno 30% proizvedene električne energije v državi.
V preteklosti je rudarstvo v Sloveniji zajemalo pridobivanje kovinskih rud, železove rude, barvne kovine, kot sta cink in svinec, živo srebro ter tudi uranovo rudo, ki je bila namenjena delovanju krške jedrske elektrarne. V Sloveniji rudarstvo zamira. Pridobivanje večine kovinskih surovin več ni aktivno.
Po drugi strani ima rudarstvo nekovinskih surovin boljše možnosti za obstoj, saj je na slovenskem ozemlju veliko nahajališč s kremenovim peskom, glino, apnencem, dolomitom in prodom. Po Sloveniji lahko vidimo ogromno kamnolomov, saj je tovrstno rudarstvo razširjeno po vsej državi. K temu se uvršča tudi pridobivanje morske soli in izraba mineralnih in termalnih vrelcev.
Powered by Contextual Related Posts
