Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o zapuščanju državnih služb, poimenovanju ulic v Ljubljani ter učiteljskem kongresu

Iskanje predlogov za poimenovanje novih ulic v Ljubljani

Pred 100 leti je mestni magistrat v Ljubljani objavil poziv, s katerim so javnost pozvali k sodelovanju pri odločitvi o novih imenih nekaterih ulic po mestu. Kot je poročal Slovenec, so želeli pri tem prav vsakemu ponuditi možnost podajanja predlogov.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu o učiteljskih dopustih, vojnih invalidih in nadlegovanju potnikov na vlakih

Novice iz Zagreba

V Zagrebu je v tistih dneh mestni magistrat izdal uredbo, s katero so določili, da se dovoljenja za adaptacijo kleti v stanovanje pod nobenim pogojem ne izdajajo več. Medtem se je cerkvena uprava odločila, da bodo razsvetlili stolpno uro na zagrebški stolnici, »da bo mogoče brati čas tudi ponoči«.

Slovenec: Zagreb na razglednici iz leta 1922. Vir slike: Kupindo.
Zagreb na razglednici iz leta 1922. Vir slike: Kupindo.

Slovenec je poročal tudi o poplavah v okolici Zagreba, kjer je Sava odnesla nekaj hektarjev zemlje. Devet hiš je bilo v nevarnosti, ampak prebivalcem na začetku nihče ni priskočil na pomoč.

Po Zagrebu se je pred 100 leti raznesla tudi govorica, da naj bi Kraljevina SHS pričenjala z mobilizacijo vojske. Dejansko pa je šlo za običajno evidenco vojaških obveznikov.

Hladen sprejem nizozemske kraljice v Amsterdamu

Po predpisih, določenih v nizozemski ustavi, je v Amsterdam v tistem času za nekaj časa prišla prebivat nizozemska kraljica Wilhelmina, ki je sicer prestol zasedala največ časa v zgodovini nizozemske monarhije.

Ob tej priložnost je bilo opaziti, da hiše, posebno v revnejših delih mesta, niso bile tako okrašene z zastavami kot vedno do takrat. Med klici »Živio« so se mešali žvižgi in klici »Lačni smo«, je poročal Slovenec. Gospodarski položaj tudi na »Holandskem« ni bil rožnat in število brezposelnih je vsak dan naraščalo.

Slovenec: Kraljica Wilhelmina in njena hči Juliana, približno leta 1914. Vir slike: Wikimedia commons.
Kraljica Wilhelmina in njena hči Juliana, približno leta 1914. Vir slike: Wikimedia commons.

Učiteljski kongres v Trstu

V Trstu je pred 100 leti potekal 16. kongres italijanske Narodne učiteljske zveze, na katerem je bilo prisotnih približno 500 delegatov. »Eden najbolj delavnih članov Zveze, Campagnoni, je naglašal, da mora Narodna učiteljska Zveza poslej, ko se je rešila socialističnega jarma, ostali popolnoma nepolitična in se popolnoma posvetiti samo svojim strokovnim in stanovskim vprašanjem,« je pisal Slovenec.

Učiteljska zveza je na kongresu opredelila glavne zahteve, ki so med drugim vključevale vštetje vojaške službe v delovno dobo ter da morajo vsi brezposelni učitelji, ki so bili udeleženi v prvi svetovni vojni, imeti absolutno prednost pri vseh razpisih služb. Poleg tega so zahtevali vrnitev delovnih mest učiteljem na vseh moških in mešanih šolah.

Zapuščanje državnih delovnih mest

»Minuli so tisti časi, ko so se ljudje za državno službo trgali,« je v enem izmed prispevkov zapisal Slovenec. »V današnjih dneh je število prosilcev največkrat prav minimalno, ali pa ni sploh nobenega. Kdo bo pa v državno službo silil, ko je splošno znano, da je državni nameščenec na slabšem ko vaški pastir.«

Poštni urad v naselju Unec iz leta 1913. Vir slike: Ivanka Gantar, portal Stare slike.
Poštni urad v naselju Unec iz leta 1913. Vir slike: Ivanka Gantar, portal Stare slike.

Kot primer so navedli poštne uslužbenke in uslužbence, ki so množično zapuščali svoje službe in si delo iskali drugje. Plača naj bi namreč komaj da zadostovala za hrano in stanovanje, o oblekah pa sploh ni bilo govora, poleg vsega pa je bila pred vrati tudi zima.

»Kdor se je naveličal stradati in zmrzovati, beži drugam s trebuhom za kruhom. Tako bo prišlo do reduciranja državnih nameščencev tudi od te strani. Ali kam bo vse to privedlo, je pa drugo vprašanje,« so zaključili.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice