Roman Tamare Geretič, ki je pravzaprav zanimiva osebna izpoved z bogatim besediščem, sem prebral v res zanimivem času in okolju. Precej negotovem zame. Torej v času, ko sem v bolnišnici čakal strokovni pregled mojih »cevi« oziroma koronarnih žil in po njem. Nisem vedel, kaj bo. Ker sem z branjem nadaljeval, dovolj zbran, da lahko o prebranem tudi kaj napišem, kaže na to, da se je vse precej dobro izteklo. In se je. Zaenkrat. Le malo bo treba življenje upočasniti in zaužiti nekaj več kemije.
Knjižni prvenec Tamare Geratič me je pritegnil. Malce tudi zaradi tega, ker piše o obdobju, ki mi je poznano. Nenazadnje je le pet let mlajša od mene. Tu pa se podobnosti med nama končajo.
Za razliko od mene je bilo njeno odraščanje (v na videz idilični družini) težko. Ves čas je bilo prežeto s strahom in nenehnim vprašanjem, kakšen se bo domov vrnil njen oče. Vrnil in vračal se je s pogostih večdnevnih pivskih turnej, zaradi katerih je kot mala deklica pogosto začutila ves njegov srd in končala v modricah, ali bila kasneje, ko je odraščala v lepo dekle, deležna tudi nespodobnih dotikov. Spolnega nadlegovanja. Na drugi strani pa se tudi njena mami, ki bi ji morala biti v oporo, s tolažbo ni izkazala. Še več, tako njo kot njenega brata je trpinčila na svoj način. Vso nesnago (duševno) v kristalno čistem stanovanju je po moževih pijanskih turnejah neprestano skrivala. Kot da bi čistoča slehernega kotička stanovanja prekrila vse. Tudi duševne travme. Pa ni.
O očetovih neslanostih, neumnostih, nadlegovanjih…, se ni govorilo, se ni smelo govoriti. Ne doma ne zunaj kroga družine. Vse se je pometlo pod preprogo. Brez opravičil. Zato sta oba otroka živela v večnem strahu, kaj bo prinesel nov dan. Kaj nov dan, sleherna minuta. Mama lepotica in oče uspešnež sta bila le bleda senca pravih staršev. Alkohol je še enkrat več uničil družino. Tudi ko se je za avtorico življenje v toksični družini zaključilo, so posledice ostale. Z njimi je bilo in je se vedno treba živeti.
Dejstvo je, da najbolj boli izdaja tistih, katerim zaupaš najbolj. Torej staršev.
Po prebranem še toliko bolj cenim življenje v svoji družini.
Powered by Contextual Related Posts
