Založba Primus pogosto postreže z zanimivim branjem. Predvsem raznovrstnim. Včasih niti ne z zelo uveljavljenimi avtorji, a je morebiti ravno zato prebiranje tega ali onega literarnega dela toliko bolj zanimivo. Tudi zato, ker ne veš, kaj lahko od kakšnega avtorja pričakuješ. Od tistih uveljavljenih že nekako veš, kako bo knjiga napisana.
Maja Slovenc, hči mame Slovenke in očeta Italijana, je novo literarno ime. Suhi zid, avtobiografski roman, je njeno prvo delo. Ni pa neznano ime. Kot mlado dekle se je uveljavila kot manekenka, bila je med tistimi, ki so bili izbrani, da so sodelovali na praznovanju Titovega rojstnega dne, v resda nemogočih bivalnih razmerah, ko so se pripravljali na slovesnost 25. maja, uspela pa je tudi na svoji poklicni poti, ko je pogosto prva prihajala v službo in zadnja iz nje. Pridnost je očitno zapisana v njenih genih, kot tudi na žalost to, da ji je bilo kar trikrat usojeno, da se je srečala s tisto neprijetno živalco, ki človeka včasih razjeda od znotraj, včasih pa od zunaj. A se nikoli ni dala, vedno se je z njo oziroma s to hudo boleznijo, rak ji rečemo, borila in na koncu vedno tudi zmagala.
V knjigi je lepo opisala, kako je preživljala čas po hudi operaciji, ko se je drugič srečala z rakom. Ampak v vsakem poglavju le na kratko, nato pa se je vedno sprehodila najprej skozi svojo mladost, pa skozi življenje na Poljanah, marsikaj zanimivega je napisala o svojih potovanjih, službenih in zasebnih, v soseščini, v arabskem svetu, v Aziji, Italiji, kjer živi nekaj očetovih sorodnikov, in tudi o tem, kako je bilo na rehabilitaciji v Rogaški Slatini. Mimogrede, ko je bila po desetih letih drugič tam, je bila razočarana. Vse se je poslabšalo. Morebiti tudi zato, ker je bilo to njeno drugo obdobje premagovanja raka povezano s covidom, ki je svet postavil na glavo. Tako kot sam se tudi avtorica te odlične knjige v kakšnem poglavju vpraša, ali morda pacienti po tako hudih operacijah, skozi kakršno je šla tudi sama, niso prekmalu odpuščeni v domačo oskrbo. Če bomo tiho, se ne bo nič spremenilo. Zato je prav, da je Maja Slovenc v tem svojem delu to omenila.
Sicer pa, Maja, komaj čakam na vašo drugo knjigo, morebiti potopisno. Že s tem, kar ste o svojih potovanjih napisali v tem vašem knjižnem prvencu, ste me navdušili, da obiščem kakšen kraj ali mesto, ki ste ga tako doživeto opisali.
Powered by Contextual Related Posts
