Pošta, običajna »štacuna« na plečih davkoplačevalcev
Ob zadnjem obisku ene izmed poslovalnic Pošte Slovenije smo v njej našli vse: čokoladice, mehčalec, romantične darilne pakete v dvoje, dežnik, knjige, nekaj igračk, vstopnice za koncert … Te dni se je v našem nabiralniku znašel tudi Prodajni katalog Pošte Slovenije, kjer je zgodba o širini ponudbe podobna kot v poslovalnicah. Pošta Slovenije ponuja praktično vse, le nekaj pa vendarle manjka: hitra, zanesljiva in kvalitetna storitev.
Tržno obnašanje vodstva Pošte Slovenije terja tudi večjo obremenitev zaposlenih, kar pomeni, da vsaka storitev traja dalj časa in je manj kvalitetna. Ob tem so cene ostale enake, če ne višje, slovenske poštne poslovalnice pa so začele spominjati na nedeljski kramarski sejem.
Ob vsem pehanju za dobičkom, ki se ga ne vlaga v ohranjanje poslovalnic po Sloveniji, da bi se našim državljanom zagotavljala enakopravna storitev, ampak v bogato izplačevanje vodstvu, pa organizacija poslovalnic ni niti toliko logična, da bi na vse prenatrpane police nastavili še kakšno kuverto. Človek bi jih pričakoval, saj smo na pošti, kajne?
10-minutno čakanje za (samo eno!) osebo enostavno ne uide, posameznik lahko samo upa, da stranka pred njim ne bo plačevala položnic ali igrala lota. Tako se preprost dvig priporočene pošte kaj kmalu sprevrže v naporen 45-minutni opravek, kjer na koncu izveš, da poštar še sploh ni prišel iz terena in moreš ponovno nazaj, ali pa uslužbenka preprosto ne najde pošiljke. Po dolgem čakanju, že tako v časovni stiski, pa ti mora ponuditi nekaj sladkega, čistilo … nekaj, kar jim za tisti teden nadrejeni zabiča, da mora prodati.
Nezadovoljstvo je moč začutiti tako pri uslužbencih na oknih, ki te morajo pri plačilu zasliševati, kot da si najhujši kriminalec, ter ti na koncu še ponuditi nek izdelek, kot na strani uporabnikov, ko bodo za obisk pošte morali počasi vzeti dopust, proste ure, zato da bodo čakali v vrsti, kot v času socializma in na koncu bili še “napadani” s ponudbo nečesa.
Pošta Slovenija je postala vse drugo, za kar je bila nekoč ustanovljena. Na pošti definitivno ne najdemo izdelkov, primernih poštnim poslovalnicam, najdemo pa vse drugo. Za nekvalitetno in pregrešno drago storitev je treba precej časa čakati. Dobiček tržno usmerjene Pošte nikakor ni namenjen izboljševanju njenih storitev, vsaj ne za uporabnike. Nerazumljivo pa je, da kljub dobičku Pošta še naprej zapira svoje poslovalnice in tako deli Slovence na prvo- in drugorazredne. Ravno na slednje je že v juliju opozarjal predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: “Nedopustno je, da Pošta Slovenije na račun ukinjanja poslovalnic v manjših krajih, ker se, kot pravijo, »ne splačajo«, ustvarja velike dobičke za izplačevanje tistim pri veliki mizi.”
Metod Kranjc
Powered by Contextual Related Posts
Vse ste povedali prav,samo če delavka ne najde pisma ali paketa so za to krive stranke,saj s seboj ne prinesejo obvestila,potem je pa to kot iskanje igle v plastu sena.Tudi drugo se bi dalo komentirati,saj na banki ne čakaš nič manj,da ne govorim v trgovinah,ko ljudje plačujejo položnice.Ne pljuvajte samo po pošti,vse je kriv sistem,ki se ga niso izmislili delavci pošte,ampak oni zgoraj.
Vinko, kot stari uslužbenec pošte (delal sem še v časih ko ni bilo računalnika in sledenja pošiljk kot je danes), lahko rečem, da če uslužbenka ne najde pisma ali paketa (razen če je poštar še na terenu) je krivda na strani pošte. Nekoč ko mi je kdo prišel in povprašal po pismu ali paketu mi je bil zadosten samo podatek njegovega naslova. Sem takoj vedel kateri poštar je in sem pogledal med njegovo pošto, tudi če ni bilo listka. Ves čas iskanja po navadi ni bil daljši od minutke, celo krajši. Pa to so bili časi brez računalnikov! Sam sem… Read more »