Naprej na vsebino

Kdo je zares oče slovenske države?

Inštitut dr. Antona Korošca je v Ljubljani pripravil 1. Koroščev večer, ki ga je naslovil »Dr. Anton Korošec – oče slovenske države«.  O vlogi dr. Antona Korošca v slovenski zgodovini in politiki so spregovorili ugledni gostje, in sicer zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina, diplomat in pisatelj dr. Milan Jazbec ter predsednik Sveta INAK dr. Andrej Umek. Razpravo je povezoval mag. Peter Volasko.

Razpravo je pričel ddr. Igor Grdina, ki je kot dober poznavalec orisal politično delovanje dr. Korošca od razpada Avstroogrske do njegove smrti. Dr. Anton Korošec, ki je bil največji taktik med slovenskimi politiki je v obdobju, ko so se drastično spremenile svetovne politične razmere in ko je slovenskemu ozemlju grozila okupacija s strani Italije in Srbije, zmagovalk v 1. svetovni vojni, potegnil najboljše možne, predvsem pa realne poteze, ko se je zavzel za združitev južnoslovanskih narodov bivše monarhije z Srbi. Obdobje med obema vojnama, ko je Korošec med Slovenci v Jugoslaviji užival plebiscitarno podporo, je zaznamoval najhitrejši gospodarski razvoj slovenskega območja v njeni zgodovini, Jugoslavija pa je bila ena redkih držav, ki je v bila v tem obdobju vsaj nekoliko demokratična. Kljub temu, da je bil Korošec zavzet za skupno jugoslovansko državo in najmanj plemenski med tedanjimi voditelji, pa se je vseeno vedno najbolj zanimal za slovenske interese.

Dr. Milan Jazbec je Korošca opisal z vidika diplomacije. Čeprav ni bil diplomat, ampak predvsem politik, je Korošec imel precej diplomatskih spretnosti, ki jih mora imeti vsak velik politik. Kljub temu, da ni imel zunanjepolitičnih funkcij, pa je v svoji politični karieri opravil tudi nekaj pomembnih diplomatskih dejanj. Navsezadnje je prav on prebral majniško deklaracijo, ki je vplivala tudi na novo sestavo Evrope po 1. svetovni vojni. Bil je v dobrih odnosih s slovenskimi diplomati, bil pa je tudi na nekaj pomembnih obiskih v sosednjih državah, v katerih se je srečal z najvišjimi predstavniki oblasti. Srečanje leta 1918 s srbskimi voditelji pa lahko označimo celo kot diplomatsko misijo, saj je na njem iskal zaveznike pri krojenju nove države. Galanten in jasen nastop, zavedanje realnega, prilagodljivost in razgledanost pa je le nekaj lastnosti, ki so skupne Korošcu in vsem dobrim diplomatom.

Dr. Andrej Umek se je najprej dotaknil razmer ob koncu 1. svetovne vojne. Avstrijska oz. Habsburška oblast je bila za Slovence do začetka vojne realnost in stalnica, kar pa se je z vojno porušilo. Zato je bilo potrebno iskati nove koncepte za ohranitev slovenskega naroda. Treba je vedeti, da so zmagovalke v vojni šteli Slovence za preveč pogermanjene, glavni cilj pa je že dlje časa bil preprečiti Nemčiji dostop do Jadrana. Obstajala je nevarnost, da se slovensko območje razdeli več državam, zato je poiskal zaveznika v Srbiji, s katero se je dogovoril za federacijo, a so kasneje Srbi vsilili centralizem. Korošec je odigral pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega naroda, kar pa je zasledoval ob zavedanju možnega, hkrati pa je imel odgovor na vsako situacijo. Poleg obvladanja umetnosti možnega je pri zavzemanju za slovenski narod zasledoval tudi etično in moralno poslanstvo, zaradi česar je lahko vzor današnjim politikom.

Govorci so v odgovorih na vprašanja obiskovalcev še enkrat poudarili, da za Korošca ni bilo mrtvih situacij in se je vedno znašel. Okoliščine po razpadu Avstroogrske so bile take, da bi v primeru razglasitve samostojne slovenske države sosednje države, predvsem Italija, to hitro okupirale in si jo razdelile, zato je bilo potrebno poiskati zaveznika v Kraljevini Srbiji, ki je bila na strani zmagovitih sil.

Prvi Koroščev večer se je končal z ugotovitvijo, da je bil dr. Anton Korošec prvi moderni slovenski državnik, odlično je kombiniral politične in diplomatske spretnosti in ob zavedanju možnega s svojimi potezami ohranjal fleksibilnost in preživetje slovenskega naroda.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice