Noro! Dosledno spoštovanje zakonodaje, bi v vročih dneh ustavilo državo.

Slovenijo je v teh dneh zajel že četrti vročinski val. Čez dan se temperature povzpnejo preko 35 stopinj. Najvišjo temperaturo, kar 39 stopinj so danes ob 16:30 izmerili na Voglu.
Po mnenju strokovnjaku se sposobnost za delo zmanjša že pri temperaturi nad 24 stopinj na temperaturi nad 26 stopinj se poveča število napak, večja je utrujenost, posledično je ob takšnih in višjih temperaturah vse več delovnih in prometnih nesreč.
Kaj pravi slovenska zakonodaja?

Zakon o varnosti in zdravju določa (5 člen paragraf 1 in 3), da je delodajalec dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Upoštevati mora spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh. Pri visokih temperaturah je v Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih v 25 členu določeno le: » (1) Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu. (2) Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. (3) Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.«. Kako je z delom na prostem zakon ne določa.

Da kljub denarno kazni od 2000 do 40.000 evrov za delodajalce ter od 500 do 4000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, še vedno na letni ravni prihaja do vsaj 20 zabeleženih kršitev, je po mnenju inšpekcije vzrok v nepoznavanju zakonodaje delavcev in delodajalcev. Delavec sme zavrniti delo v neustreznih razmerah, delodajalec pa bi moral zagotoviti ustrezne pogoje. Koliko je prvo dejansko izvedljivo je zgodba zase, a se zdi, da je odgovornost ni povsem jasna.
Ne samo gradbinci tudi drugi delavci delajo na visokih temperaturah

Vedno ko je govor o delo na vročini se pred nami odvije slika gradbincev ob avtocesti oz. gradbinca, ki ravno postavlja stavbo, hišo, mogoče še kakšnega delavca, ki dela v hali, kjer je vročina primerljiva savni. Redko se spomnimo na to, da so visokim temperaturam izpostavljeni tudi drugi delavci. Vzemimo naprimer gostince. Ko boste naslednjič šli na kavo, ali kosilo sredi te vročine opazujte natakarja. Obvezna delovna obleka, prehodi iz hladnega na toplo, cel dan. Spomnite se zakaj ste vi šli jesti ven – ker je bilo doma kljub klimi prevroče za kuhati. V kuhinji restavracije kuharji v tej neznosni vročini pripravljajo obrok za vas in še mnoge druge. Podobno je z zdravniki na terenu, reševalci, gasilci, policisti, vozniki avtobusov, vlakov, taksisti … seznam je dolg, a na te redko pomislimo, a so nekateri izpostavljeni še hujšim situacijam in veliko bolj škodujejo svojemu zdravju.
Rešitev se kaže v smeri, da bi poleti vsi delali samo v urah, ko so temperature skladne z zakonodajo. To se sliši dobro za mnoge, ki so vezani na delo v povišanih temperaturah, vendar hkrati pomeni, da se bo v teh urah čas ustavil za vse, celo za zdravnike, policiste, natakarje… kar pa je že težje predstavljivo.
SLS za gradbena dela izven sezone in oblikovanje posebnega sklada
V hudi poletni vročini, ki v teh dneh dosega in tudi presega 35 stopinj Celzija, so za zaščito pred škodljivimi vplivi na zdravje potrebni preventivni ukrepi. To velja tako za splošno prebivalstvo in ranljivejše skupine, kot so starejši, otroci in bolni, kot tudi za tiste, ki opravljajo fizično delo, opozarjajo v SLS, kjer so v začetku leta predlagali spremembo zakonodaje po kateri bi v slovenskih državnih gradbenih podjetjih večja gradbena dela na avtocestah opravljali izven turistične sezone in ponoči. O tem smo v Slovencu že pisali v prispevku Avtocestne zastoje bi lahko zmanjšali z delom ponoči ter izven sezone. Predlagane spremembe bi ugodno vplivale na prometno pretočnost in s tem na slovensko na gospodarstvo, hkrati pa bi bili delavci manj izpostavljeni najvišjim poletnim temperaturam.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek ob tem izpostavlja še vidik, na katerega se pogosto pozabi: »Manjša storilnost ali celo morebiten izpad proizvodnje lahko predstavlja velik izziv za podjetja, zlasti če delujejo na globalnem trgu. Trenutna vladajoča politika rešitve vidi v enostavnem povečanju inšpekcijskega nadzora in višjih kaznih, kar samo po sebi ne bo učinkovito. Dejstvo je, da mnoge službe zaradi narave dela niti ob izrednih vremenskih pogojih, ali pa celo predvsem takrat, ne morejo kar obstati. Življenje v Sloveniji bi se ustavilo, če bi svoje delo v največji vročini prekinili npr. policisti, reševalci, gasilci in drugi, ki so nepogrešljivi pri normalnem delovanju države. Rešitev je lahko v posebnem skladu, ki bi zagotavljal odškodnine za povečano tveganje delavcem in delodajalcem, ki bodo zaradi visokih temperatur ali drugih izrednih vremenskih primorani skrajševati delovni čas, ali pa zaradi neodložljive narave dela to opravljati v škodljivih razmerah.«
Rešitve za delo na visokih temperaturah

Bolj ko se približujejo volitve, več je v slovenskih medijih primerov kako slabi delodajalci svoje delavce izkoriščajo. Resnici na ljubo v Sloveniji še vedno obstajajo mnogi primeri, ko delodajalcu ni mar, če morajo njihovi zaposleni delati v nemogočih pogojih. Vzpodbudno pa je, da kazalci kažejo, da se stanje pri tem močno izboljšuje. V Sloveniji je vse več tudi takšnih delodajalcev, ki kljub preobsežni birokraciji in neživljenjski zakonodaji poizkušajo dobro poskrbeti za svoje zaposlene, saj se zavedajo da je zadovoljen delavec največje bogastvo za obstanek podjetja.
Zaostrovanje zakonov in enostavno povečanje inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih seveda ni dobra rešitev za ta tako kompleksen problem. Takšni poenostavljeni ukrepi lahko iz ravnotežja vržejo celotne gospodarske panoge, ki delujejo na globalnih trgih. Mnogi strokovnjaki vidijo rešitve v fleksibilnejšem zaposlovanju in delovnem času, izplačilu dodatkov za izredne pogoje dela in oblikovanju rezervnih skladov za povračilo škode, pri čemer bi lahko v nekaterih izrednih situacijah priskočila na pomoč tudi država.
Alenka Gabrovec
Vsak ČETRTI JAVNI USLUŽBENEC,,NA PLEČIH DELAVCA,, PA NAJ BO VROČINA,, ALI SEG MRAZ.. DRZAVNI PA KLIMO.
ZA PARAZITE JE POTREBNO delat ,, BREZ POGOJEV.
ZAPISANO PO SMERNICAH EU SODIŠČA
Verjetno si mislil gasilce(tudi javni uslužbenci). Nikar ne posplošuj
Naslov članka pa tak! Očitno je, da ga je pisala avtorica pisala v lepo klimatizirani pisarni. Prav gotovo ni nikoli izkusila vročine, ki jo morajo prenašati npr. delavci v vrelem poletnem dnevu na gradbišču ali pri asfaltiranju ceste (slednje je verjetno opazovale le iz klimatiziranega avtomobila ter se jezila zaradi omejitev…). Vsekakor je tudi pozabila pripisati, za kakšno sramotno plačilo ti sužnji delajo. Sramotno predvsem za vse nas, ki to molče gledamo. Mogoče pa gospa o tem sploh nima informacij… (da ne rečem, da o tem nima pojma…) Pri vsem skupaj pa je še največja ironija, da takšne tekste najdeš… Read more »