Naprej na vsebino

Nujnost prometne infrastrukture in širokopasovnih omrežij v Beli krajini za razvoj pametnih vasi

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ter direktor Kmetijske zadruge Metlika in predsednik OE KGZS Dolenjske in Bele krajine Jože Cajnar sta pripravila omizje na temo Pametne vasi v Beli krajini – nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja. Gre za EU akcijo, ki osvetljuje izzive, s katerimi se sooča podeželje na področju kmetijstva, zadružništva, infrastrukture in širokopasovnih povezav.

6 slovenskih izzivov

  1. Demografski izziv. Trendi kažejo staranje podeželske populacije in izseljevanje v urbana okolja.
  2. Infrastrukturni izziv. Podeželje zaznamuje slabši dostop do širokopasovnih omrežij, večje razdalje med lokacijami, dražja gradnja in vzdrževanje infrastrukture ter slab ali neobstoječ javni prevoz.
  3. Kmetijski izziv. Vpliv na okolje, potrebe po višjih hektarskih donosih, opuščanje kmetovanja, primanjkovanje delovne sile za sezonska dela in vprašanje, kako ohraniti planet in leta 2050 prehraniti skoraj 10 milijard ljudi.
  4. Socialni izziv. Delovnih mest ali drugih priložnosti za zaslužek ni, otežen pa je tudi dostop do socialnih in zdravstvenih storitev.
  5. Globalizacijski izziv. Digitalizacija in avtomatizacija ter novi poslovni procesi in koncepti (npr. delitvena ekonomija).
  6. Zakonodajni in regulativni izziv. Usklajevanje hitrega razvoja in hkrati spoštovanja pravic vseh deležnikov, varstva osebnih podatkov, delovno-pravnih vprašanj …

 

Ne le izzivi, tudi priložnost za Slovenijo

Bogovič v Beli krajini vidi priložnost, da Slovenija postane vodilna v razvoju novih tehnologij na področju razvoja podeželja. »Ne bodimo zgolj sledilci, ampak prvi na področju pametnih vasi,« je v Metliki poudaril Bogovič.

Cajnar je spregovoril o razvoju in pomenu zadružništva ter izzivih v prihodnje. »Hrana je najbolj strateška surovina. In vedno bolj bo. Nobena tehnologija nam ne pomaga, če smo lačni. Sta pa digitalizacija in robotizacija izreden izziv. Omogočata nam, da se mali prilagodimo velikim sistemom,« je dejal. Po njegovem bi država morala spet vlagati v zadružništvo.

Drugi o tehnologiji na podeželju

Luka Lovšin iz turističnega podjetja GTM (Hotel Bela krajina in Kamp Podzemelj) je predstavil razvoj turizma v Beli Krajini. Digitalizacijo vidi kot pomoč pri razvoju, saj jim pomaga pri rezervacijskih orodjih in aplikacijah za turiste. Opozoril pa je še na problem pokritosti s signalom Wi-Fi v Beli Krajini.

Jurij Janžekovič, inženir strojništva in mladi kmet, je predstavil razvoj domače kmetije, na kateri uvaja nove tehnologije pri poljedelstvu in upošteva smernice ohranjanja okolja z minimalno obdelavo tal ter minimalno porabo stroškov. Največji izziv vidi v preciznem kmetovanju.

Simon Kozina, ustanovitelj podjetja SIMPLIFY je govoril o možnosti sodelovanja kmetijskih in lokalnih gospodarstev z IT podjetji. »Priložnosti digitalizacije vidim v poenostavljanju dela, da se bodo ljudje lahko čim manj ukvarjali s samim računalnikom in več s svojim delom,« je dejal Kozina.

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, je opozoril na nujnost razvoja infrastrukture v regiji, še posebej prometne. »V Beli krajini in na Dolenjskem največ robotov v Slovenji, močno imamo tudi farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. K nam prihajajo pametne tovarne,« je izpostavil.

Tone Hrovat, ravnatelj GRM Novo mesto, je poudaril, da je vloga izobraževalnih ustanov v razvoju podeželja še kako pomembna, pri čemer je ciljal na povezovanje njihovih študentov, povezovanje kmetij, gostiln in trgovin, ki vse skupaj predstavljajo 10.000 delovnih mest.

Metod Kranjc

Foto: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP)

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice