Poslanska kandidatka SLS, Marta Kramžar Jelakovič: Le z decentralizacijo ima Hrastnik in manjša mesta možnost za razvoj

Hrastnik je čudovit kraj, ki lahko ponudi ogromno. Steklarna cveti, šolska in vrtčevska infrastruktura je nova. Zelo dobro je poskrbljeno za šport in društva. A vendar je še marsikaj, kar bi lahko izboljšali.

Marta Kramžar Jelakovič, kandidatka za poslanko iz vrst SLS je prepričana, da s svojim znanjem, izkušnjami in malce pomoči, lahko v Hrastnik pripelje nov veter idej, novih priložnosti in boljšega življenja. Zase pravi, da so potrpežljivost, vztrajnost, sočutje, razumevanje, pripravljenost poslušati in slišati stiske drugih, neobsojanje, pripravljenost pomagati vsakomur ne glede na spol, starost, raso, stan in veroizpoved njene glavne vrline. Je rojena Zagorjanka, davnega leta 1968, v družino z 8 otroci, poročeno že 31 let s knapom, na kar je tudi najbolj ponosna, saj ji je stal ob strani, ko bi marsikateri drug moški pobegnil. Kljub ljubezni, ki ju spaja sta prebrodila kar nekaj težkih, ter tudi zabavnih trenutkov. Vsak udarec, tudi številne operacije in dejstvo, da nikoli ne bo mama v biološkem smislu, jo je izoblikovalo v borko, ki ne odneha zlahka, še posebno če gre za dobrobit drugih.

Pravite, da je Hrastnik lepo mesto, da ima ogromno infrastrukture, med drugim eno najnižjih nezaposlenosti v Sloveniji, kaj je potem še tisto, kar bi se dalo spremeniti, izboljšati?

Ko sem se prvotno odločila za to, da kandidiram, sem imela vizijo, da je nujno potrebno uredi stanovanja za mlade, da bodo ostali v kraju, urediti cestno in železniško povezavo, pa če tudi s tunelom, še bolj razviti industrijsko cono v smeri novih podjetij, ki bodo zaposlili še tisto nekaj nezaposlenih, ki jih Hrastnik ima. Hrastnik ima bogato rudarsko dediščino, veliko za ponuditi turistom, tako v Sloveniji, kot v tujini, zato bi bilo potrebno še več narediti na razvoju turizma. Ko ste že omenili je Hrastnik eden tistih krajev, ki se lahko pohvali z nizko brezposelnostjo, z odlično šolsko in vrtčevsko infrastrukturo, nam pa manjka le še Dnevni center, ter organizirano počitniško varstvo. Trmasta kot sem, se bom borila, da bo še to poletje zaživi pilotski projekt, ki bo poskrbel za prve otroke med počitnicami.

Ko pa sem se ta mesec pogovarjala z ljudmi, sem ugotovila, da je cestna povezava veliko bolj pereč problem, kot sem menila sprva. Ugotovila sem, da nimamo niti enega ustreznega, poudarek na ustreznega igrišča za otroke. Zdaj se mame znajdejo po svoje, otrokom je tako in tako pomembno le to, da so na zraku. Starejši nimajo niti ene pešpoti, ki bi bila primerna za njih. In najbolj žalostno, okoliški kraji nimajo trgovin, ker se jih tam ne izplača imeti. Na koncu sem ugotovila, da je dela še ogromno, da bo Hrastnik in okolica zaživela.

Kakšno rešitev imate vi?

Želim si, da bi imela čarobno palico, zamahnila z njo in vse bi se uredilo, a žal ne gre tako. Prav tako ne morem reči, da bom vse to uredila, ker bi bila laž, lahko samo obljubim, da se bom po najboljših močeh trudila, da se bodo uredila prepotrebno stanovanja za mlade in za tiste, ki živijo v neprimernih stanovanjih, da se bodo uredile tako cestne, kot železniške povezave, če tudi s tunelom, ter da se bo razvila industrijska cona. Veliko bo potrebno postoriti na promoviranju Hrastnika oz. na razvoju turizma, saj imamo bogato rudarsko dediščino, kakor tudi muzej, a vendar je ta večino časa zaprt. Zavzemala se bom tudi, da kmetje ne bodo obremenjeni s takšno birokracijo, ki jo imajo sedaj. Moja prioriteta bo vsekakor Dnevni center ter organizirano počitniško varstvo, ki bo poskrbel za otroke med počitnicami, saj Hrastnik takšnega centra nima. Prav tako se bom zavzemala za decentralizacijo Slovenije, saj bi na tak način Hrastnik dobil vsa potrebna sredstva, za uresničitev ciljev.

Zakaj bi morali ljudje izbrati ravno vas?

Prepričana sem, da le skupaj lahko naredimo življenje v Hrastniku še lepše in sam kraj bolj prepoznaven, tako na Slovenski ravni, kot tudi na Evropski ravni, da ne bomo znani samo po kletvici “mat kurja”, ki je bolj Trboveljska, a jo tudi dajo k nam. Na svetovni ravni smo sicer že znani, ker je naš občan Melanijin polbrat in še kakšnega športnika svetovnega kova premoremo.

Tisti občani, ki me poznajo, vedo, da sem velika borka, ki ne odneha zlahka, še posebno, če gre za dobrobit drugih, zato si želim, da bi se v bližnji prihodnosti spoznali, bolj povezali in sodelovali na vseh področjih, ker pravo delo se začne “na terenu” in ne samo v pisarni. Vem, da zmorem in vem, da bom, ker ko gre za dobrobit ljudi grem do konca.

In katero številko morajo Hrastničanke in Hrastničani obkrožiti, če želijo spremembe in narediti svoj kraj bolj prepoznaven in živ?

Moja srečna številka je 12, pravljično število, ki napoveduje spremembe, saj je že čas za njih.

Alenka Gabrovec

*Naročnik prispevka je Slovenska ljudska stranka (SLS), Beethovnova 4, 1000 Ljubljana.