Rešitev je le protest?

Avtor: Metod Kranjc

Slovenijo sta te dni zajele dve manije – odbojkarska in Kris. Momenta, ko bo Slovenija znala skupaj stopiti in se v prvem primeru z veseljem tolka po prsih in vzklikala »Slovenija, Slovenija!«, »Ponosen/a sem, da sem Slovenec/ka!«, v drugem pa se zgražala v kakšni državi živimo. Paradoks? Odločiti se bo potrebno, ali Slovenija da ali ne. A žal je v Sloveniji ogromno takšnih paradoksov.

Slovenija je načeloma čudovita dežela

Tujci so navdušeni nad Slovenijo. Konec koncev imamo vse od morja do gora. Imamo še čisto vodo, ni vojne, načeloma lahko v trgovinah kupiš vse, imamo socialno državo, brezplačno šolstvo, ugodno zdravstvo, kriminala je za vzorec … Imamo mnogo športnikov, ki pišejo zgodovino in dosegajo neverjetne rezultate. Imamo posameznike, ki na svetovni ravni pišejo zgodbe o uspehu. Gospodarstvo beleži še za enkrat pozitivni prilastek. Bojda vsak, ki želi delati, dobi delo. Smo lastniki velikemu procentu nepremičnin. Imamo svobodo govora, ter skrbimo za človekove pravice, enakost pred zakonom. Imamo politične stranke, ki se borijo za to, da bo življenje še lepše. DeSUS obljublja pokojnine 1.000 evrov, Levica bo ukinila dopolnilno zavarovanje, poskrbela za najbolj ranljive in oplenila bogate, so nekakšni sodobni Robin Hoodi. Imamo razvit turizem, pod Jankovičem je Ljubljana zares postala prestolnica … v bistvu živimo v raju na Zemlji, ampak je vsa ta hvala in navidezna resničnost zgrajena na veliko bolj kruti resnici.

Slovenija je država klientelizma, korupcije, kriminala in še česa

Podobno kot gremo mi na počitnice v turistične kraje, kjer je vse lepo in vse zgleda kot iz sanj, mi ponudimo tujcem le navidezno resničnost. In ja v očeh te maske je Slovenija res dežela, ki ima vse in smo lahko srečni in ponosni, da smo njeni državljani. Resnica pa …

Voda je res čista, a ne povsod. Voda je tekočina brez okusa, vonja in barve. A če se sprehodite po Sloveniji boste najprej ugotovili, da se okus vode po pokrajinah razlikuje. Ponekod ima celo vonj in barvo. Če so se naši dedki in babice kopali v rekah in jezerih, je to sedaj dejanje na lastno odgovornost, da sploh ne pogrevamo, da se zaradi fekalij letos v glavni sezoni ni dalo kopati v morju. Ne smemo pozabiti niti na to, da se nam ledeniki topijo, ter če ravno po mnenju nekaterih ni podnebne krize, imamo še zgolj 2 letna časa.

Res smo Slovenci ponosen narod, tudi do te mere, da ne priznamo, da nimamo in smo revni, ker je to sramotno, ker si takoj označen za lenuha. Ljudje dejansko živijo s 200,00 evri in manj na mesec. Preživijo. A to ni življenje, to je životarjenje. Po zadnjih analizah naj bi več kot 300.000 ljudi živelo pod pragom revščine, če ravno je ta številka vsaj dvakrat tolikšna. Vsaj 30 odstotkov ljudi živi v revščini in v trgovini išče akcije, ki to niso, izdelke pred rokom in izdelke nizkega cenovnega razreda. Vse v škodo sebi. Res si v trgovini lahko kupijo vse, le kruh, mleko, meso, sadje in zelenjavo … dobre kakovosti, BIO in brez GSO po ugodni ceni ne. Večino ljudi, ki imajo alergije, intolerance in bolezni povezane s prebavili in hrano, si ustrezne hrane niti privoščiti ne morejo, ker zanjo preprosto nimajo. Vsak dan znova imajo na tehtnici vprašanje biti lačen, ali pojesti, kar škoduje zdravju.

In smo pri zdravstvu. Z modro kuverto je marsikaj mogoče. Vsi, če le imamo možnost preko vez in poznanstev preskakujemo vrste, le da so nekateri iz tega naredili posel. Čakalne vrste pri strokovnjakih so dolge, predolge. Kot bi bil cilj, da človeka prej pobere, kot da se ga obravnava. Zdravniki so bistveno preobremenjeni. Dejstvo je, da se je v zadnjih 20 letih meja smrtnosti močno dvignila. Posledično je več starejših, a s starostjo pridejo bolezni. Hkrati so se pojavile mnoge novodobne bolezni in bolezenska stanja (npr. izgorelost). Realno gledano je zelo pavšalno pred 20 leti zdravnika dnevno potrebovalo 20 ljudi, danes 100. Število zdravnikov je približno enako, dan ima še vedno 24 ur, logična posledica tega pa je vidna v našem vsakdanu v zdravstvu. Torej če človek želi biti obravnavan hitro gre k zasebniku in tam je vse mogoče. Pa niso tu krivi zdravniki, ampak sistem, ki na zunaj kaže podobo prazne mošnje, resnica pa ta, da ta mošnja nima dna, ter je nanjo prisesanih preveč pijavk. Kratko potegnejo le državljani.

Bojda smo socialna država. Na papirju vsekakor v resnici pa daleč od tega. Mogoče imamo res neke socialne transferje, ki omogočajo životarjenje, a za dostojno življenje rabimo vsaj 2 x toliko. Vsako napačno odločitev vodilnih, za vsak bombonček vlade, predvsem Levice, plačajo najšibkejši. Se še spomnite, ko so dijaki in študentje lahko dobivali tako državno štipendijo in kot otroški dodatek, sočasno? Se še spomnite časov, ko si lahko službo zamenjal iz danes na jutri? Se še spomnite časov, ko so delodajalci cenili svoje zaposlene? No vsaj v večini. Pa veste, da je bilo še dobrih 10 let nazaj? Očitno je, da imajo vodilni in državljani drugačno poimenovanje pojma socialen.

Uradno imamo brezplačno šolstvo, večino staršev, ki imajo otroke v javnem šolstvu o tem ne ve nič. Ali pa jim šole zaračunavajo nekaj kar plača že država in si šolniki potem to razdelijo?! Kaj pride pa »ven« iz teh javnih šol je poglavje zase. Imamo visoko izobražene ljudi, ki so funkcionalno nepismeni. Včasih so jim rekli, da so to osebki z dvema levima rokama.

Podobo je z ustavnimi pravicami enakost pred zakonom, svoboda govora … Že sam župan Jankovič je dokaz kako lahko je zlorabiti zakon in s pomočjo dobrih odvetnikov, pravnih praznin doseči nemogoče. Res je, da pravo in pravica nista vedno na isti valovni ravnini, a včasih je potrebno tudi t.i. kmečko pamet poslušati. Bojda smo pozaprli vse »ta glavne« lopove – tajkune (Bavčar, Šrot, Kordiš, Tovšak, le Zidar zaradi starosti ne zmore v zapor), glavni strici iz ozadja pa mirno živijo dalje, ker ga ni junaka, ki bi si jih drznil preiskovati, ali celo zapreti. Ampak važno je, da smo vsi enaki pred zakonom. Pravljica, ki se konča s srečnim koncem le za nekatere.

In še bi lahko naštevali, kaj vse je narobe, a bi kaj kmalu nastal roman v rangu Vojne in mir. A ključne besede: V Sloveniji se dobro godi le tistim, ki so bili na pravem mestu ob pravem času, so kameleoni, znajo tuliti z volkovi in sta jim etika, ter morala tuja.

Včasih se človek vpraša kaj se še more zgoditi v tej lepi podalpski deželi, da bo ljudem dovolj? Ali bodo vedno s pomočjo različnih akcij reševali situacije katere se v pravni, dobro vodeni državi ne bi zgodile? Bomo še vedno ohranjali status Q, ter podaljševali agonijo?

Vsakdo ima vsaj eno zgodbo, ko se mu je zgodila krivica, zgodbo, ki se ne bi smela zgoditi, a se je. A vendar v večini teh trenutkov sami poskrbimo za svoje težave, saj smo bili tako naučeni. Hkrati pa tudi to, da le slabiči jamrajo in prosijo za pomoč. Ko zadeve eskalirajo v sfere, ki jih ne obvladujemo več povemo na glas in smo pripravljeni povedati o svojem primeru celem širnem svetu, a le do trenutka, ko se zadeva malo ne umiri in vidimo luč na koncu predora. Se še spomnite družine, ki so jo deložirali zaradi slabih 100,00 evrov? Veste, kje je ta družina zdaj? Se še spomnite Primorke, ki so jo deložirali, domnevno ker je sodnica imela druge načrte? Veste kje je gospa zdaj? Se še spomnite deklice, ki so jo na silo odpeljali k očetu? Veste kaj je z njo danes? Se še spomnite deklice, ki jo je mama pripeljala iz Italije, ker jo je njen pomemben oče zlorabljal? Zgodb je ogromno in vse so bile v smislu »tresla se je gora, rodila se je miš«.

Vir: Facebook Rešimo Slovenijo

Kaj bo s protestom Rešimo Slovenijo 10. oktobra, ki ga ironično organizira župan, ki je moral iti zaradi ulice in nekaj spornih radarjev, Franc Kangler, bo pokazal čas. Mogoče boste del njega, mogoče boste tisti, ki boste rekli DOVOLJ JE, ali pa boste na socialnih omrežjih pisali svoje zgodbe in upali, da se kralju Matjažu že končno brada devetič ovije okoli mize in se končno prebudi in reši Slovenijo.