Koliko (najmanj) mora zaslužiti slovenska družina, da lahko živi na svojem in ne životari?

Avtor: Marko Vidrih

Slovenci smo nekako kar znani po tem, da so pri nas »značilne« gradnje velikih hiš kjer sta v hiši vsaj dve nadstropji, nekje celo več. Kot, da bi že v štartu imeli namen, da bo v hiši več stanovanj, kjer bodo skupaj živele dve ali več generacije ljudi, s čemer navsezadnje ni nič narobe, če se tako pač odločimo in smo s tem zadovoljni. Toda življenje dveh različnih generacij ali celo več pod isto streho zna biti večkrat precej razburljivo in pestro. Krešejo se različna mnenja in razlike med ljudmi, ki bivajo pod isto streho so večkrat kar velike, tako da je potrebno pošteno izmojstriti tehnike uspešnega sobivanja, če si ne želimo biti nenehno v laseh.  

Za Slovence je znano tudi to, da veliko mladih še krepko po tridesetem letu ali še več, živi doma. Zakaj je temu tako, botruje marsikateri razlog. Nekateri lahko bivajo v simbiozi skupaj s svojimi starši in jim to povsem odgovarja, poleg tega na ta način izkoristijo tudi manjše ali pa nične stroške bivanja, drugi si spet tega niti pod razno ne morejo predstavljati, niti v najbolj morastih sanjah, ter se želijo čim prej osamosvojiti.

Toda včasih kljub temu, da se posamezniki ali celotna družina želi odseliti na svoje, to ne gre. Eden izmed razlogov je vsekakor finančne narave. Veliko Slovencev živi v najemniških stanovanjih ali za svoja stanovanja odplačujejo kredite. Cene nepremičnin so se, zlasti v prestolnici in v drugih slovenskih večjih mestih, v zadnjih letih povzpele v nebo, plače pa v povprečju ne toliko, da bi bilo omembe vredno.

Razmere v življenju in življenjskem slogu so burne predvsem za ljudi, ki imajo nizke mesečne dohodke, katerih plača znaša zgolj minimalni znesek ali malo nad njim. Minimalna plača od 1. januarja 2019, s sprejetjem novele zakona o minimalni plači, znaša 667 evrov neto. Od 1. januarja 2020, se bo zvišala na 700 evrov neto (poleg tega bodo iz tega izvzeti vsi dodatki, kot so dodatki za delovno dobo, poslovno uspešnost, težje razmere dela in podobno).

Povprečni mesečni stroški terjajo svojo vsoto

Družina v kateri sta dva zaposlena z otrokom in živi v najemniškem stanovanju, ime približno mesečne stroške takšne:

Povprečni mesečni stroški na tričlansko družino:

Torej v primeru, da tričlanska mlada družina živi na svojem in plačuje mesečno najemnino, ter otrok še ni toliko star, da bi hodil v vrtec oziroma šolo in se zraven ne štejejo dodatni stroški za vrtec ali šolo, ima mesečne stroške vsaj 1.239,75 evrov.

Če za primer vzamemo, da oba starša v družini prejemata minimalno plačo, torej 667 evrov neto, skupaj zaslužita 1.334 evrov na mesec. To je znesek, ki ga marsikateri Slovenec s svojo plačo le malce presega. Ko zaslužku odštejemo mesečne stroške (1.239,75 evrov), družini (po teoriji) ostane 94,25 evrov – v praksi pa prej nič. Če želimo živeti, ne pa samo životariti, je torej potrebno več kot le »minimum«.

Povprečna neto plača po podatkih Statističnega urada Slovenije znaša 1.114,16 evrov neto mesečno. Torej, če pogledamo nekoliko drugače, recimo da imata osebi v tri članski družini, povprečni slovenski plači, torej 2.228,32 evrov neto mesečno in jim odštejemo povprečne mesečne stroške za tri člansko družino, približno 1.239,75 evrov, družini ostane 988,57 evrov mesečno. Iz tega lahko zaključimo, da če je družina brez dolgov (kreditov in podobno – kar je dokaj redko) in je mesečno ne »prizadenejo« večji skriti stroški, z dvema povprečnima slovenskima plačama – lahko živi.

V primeru, da otrok hodi v vrtec ali pa šolo, so stroški temu primerno tudi večji na račun šole oziroma vrtca. Povprečni stroški za otroka, ki na primer hodi v javni vrtec dodatno mesečno znašajo približno 140 evrov. Strošek za šolo, med katere spada tudi prehrana v šoli, in na primer znaša cena za malico na osebo povprečno 80 centov, cena kosila pa približno 2,30 evrov, kar na mesečni ravni znaša približno 62 evrov, če plačuje družina polno ceno brez subvencij. Ob tem je potrebno opomniti, da v ta znesek niso všteti dodatni stroški za različne tehnične, kulturne … dneve.

V nadaljevanju si bomo pogledali še koliko znašajo povprečni stroški za družino v kateri je mati samohranilka in otrok.

Osnovni mesečni stroški za enostarševsko družino (mama in otrok).

Če ima v primeru enostarševske družine mama samohranilka mesečno 1300 evrov prihodkov neto, ji ostane ob mesečnih stroških borih 286,25 evrov. V primeru, da ima plačo še manjšo, pa bi lahko temu kljub temu, da mogoče dobiva tudi plačilo preživnine od očeta otroka ter otroški dodatek – lahko rekli, da je dohodek mizeren.

Tako bi potrebovala mesečno vsaj 1.800 evrov neto, da bi živela bolj lagodno in ne zgolj životarila. V tem primeru bi ji ob poravnanih stroških mesečno ostalo 786,25 evrov.

Po kolikem časa bi si tri članska družina ali enostarševska družina lahko kupila stanovanje/zgradila hišo?

V primeru, da družina želi kupiti svoje stanovanje in hišo, pa se vse skupaj seveda malce spremeni. Cene nepremičnin stanovanj in hiš se razlikujejo, preverili smo okvirne cene montažne hiše in stanovanja, ki bi bile opcije nakupa za samostojno bivanje.

Enodružinska hiša – tip mansardne hiše, montažne gradnje, velikosti 142,00 m², stane 96.000 evrov, poleg je potrebno všteti še nakup zemljišča, postavitev temelja in vse stroške povezane s priključki.Za 90.000 evrov se da že kupiti tudi garsonjero na primer v okolici Ljubljane, v velikosti 28 m² ali enosobno stanovanje: 41,18m² za ceno: 148.000 evrov.

Cena stanovanj in hiš je seveda odvisna tudi od lokacije in drugih dejavnikov, tukaj so podani zgolj trije primeri. Lahko se kupi tudi nekoliko cenejše stanovanje/hiša, v kakšnem drugem kraju, ki je bolj oddaljen od glavnega mesta Slovenije. Če se nekdo seli v center Ljubljane, se vsekakor cena razlikuje od tega, če se seli na kakšen drugi konec Slovenije, na primer okolico Celja, Velenja … Prav tako je razlika, če se odloči družina kupiti montažno hišo ali pa si jo zgradi sama.

V kolikem času si lahko družina kupi stanovanje ali hišo je odvisno tudi od višine plače, ki jih dobivata posameznika, za katero je seveda bolje, da je čim večja, od iznajdljivosti ter tudi od kreditne sposobnosti in tega ali se bo družina sploh odločila za kredit ali ne.

Upoštevati je potrebno tudi, da ne glede na to, ali družina že nekaj časa plačuje najemnino v višini denimo 400 evrov mesečno in lahko preživi, ni nujno, da je do te mere tudi kreditno sposobna – kar pomeni, da je zmotno razmišljati, da se »kar tako« lahko zamenja strošek najemnine za strošek kredita, kot to rade oglašujejo banke.

Ob vsem tem so tudi drugi premoženjski dejavniki, ki se tičejo morda tudi kakšne pomoči s strani družine in sorodnikov, prihrankov od prej iz kakšnih delnic, naložb, raznega drugega imetja, kot je zlato, zlate palice in podobnega, saj zgolj s plačami oziroma zneskom primerom dveh družin, ki smo jih omenili v zgornjih primerih, ob koncu meseca, ko poravnajo vse stroške, kljub vsemu ne ostane toliko denarja, da bi si zgolj s tem sploh lahko kupili stanovanje ali pa zgradili hišo v nekem doglednem času.

V našem primerih bi si torej tričlanska družina z dvema povprečnima plačama, v primeru, da ji mesečno ostane na računu po plačanih stroških okoli tisoč evrov, kupila enosobno stanovanje v vrednosti 148.000 evrov v dobrih dvanajstih letih, medtem, ko montažno mansardno hišo za 96.000 evrov v približno v osmih letih. Upoštevati je potrebno, da bi v teh letih družina, na stran dajala ves ostanek denarja po plačanih stroških in tako spet životarila, namesto živela.

V kolikor tri članska družina mesečno za prihranke nameni polovico manj, torej 500 evrov, se tudi doba podvoji – na 25 let. V teh letih se lahko zgodi že marsikaj – otrok gre v šolo, rodi se še kakšen otrok, morebitna izguba službe itd., kar spet vpliva na stroške.

V primeru enostarševske družine z otrokom, pa bi si lahko v primeru, da mesečno ostane na računu okrog 700 evrov prihranjenega denarja, lahko mansardno hišo za 96.000 evrov privoščila v približno 11. letih, enosobno stanovanje za 148.000 evrov pa v približno 18. letih. V primeru, da ji ostane na računu vsak mesec le okrog 300 evrov, kar je precej bolj realna ocena slovenskih razmer, pa bi si mansardno hišo za 96.000 evrov lahko kupila v približno 26. letih, enosobno stanovanje v dobrih 41. letih.

Seveda je želja vsakega posameznika, da živi v urejenem bivalnem prostoru, ne pa v kakšnem takšnem, ki je podoben bolj brlogu kot pa čemur koli drugemu, saj za dostojno življenje ljudje potrebujemo več kot le streho nad glavo. Življenjski stroški so veliki, česar se v vsakdanjem pehanju za denar, mnogo ljudi ne zaveda, saj denar subtilno spolzi med prsti, če ne znamo ravnati z njim. Večina Slovencev se ravno ne ponaša z bogato finančno pismenostjo, kar bi absolutno lahko bil eden izmed predmetov že v osnovnih šolah. »Najprej štalca, potem pa kravca,« so včasih govorili. Toda dandanes je stvar kar precej drugačna. Za »štalco« poleg vseh življenjskih stroškov in še nekaj za povrh »za luksuz«, ki jih življenje prinese, ni dovolj zgolj minimalna plača. Če želimo biti še gospodar »na svojem« in imeti kupljeno stanovanje ali na novo zgrajeno hišo, tudi s povprečno plačo terja nekaj časa in iznajdljivosti. Včasih toliko, da je vse drugo prej kot pa »štalca«.