Avtor: Janez Podobnik
4. decembra, pred tridesetimi leti je bil ustanovljen DEMOS, DEMokratična Opozicija Slovenije.
Je to že dovolj odmaknjeno obdobje, da ga smejo obravnavati predvsem zgodovinarji? Morda.
Ampak zdi se, kot da se je to zgodilo pred kratkim. Kot da povezovalna in motivacijska moč delujeta naprej. Kot da se še ni zgodilo vse, kar je Demos predstavljal, napovedal, zagovarjal.
Podpisanemu je Demos predstavljal elementarno inspiracijo za aktiven vstop v lokalno,občinsko politiko. Bil sem izvoljen na listi »Idrijskega Demosa« v DPZ skupščine občine Idrija in na prvi seji tudi za predsednika SO Idrija. Demos je bil takrat pred političnimi strankami. Bil je odlična politična inovacija, ki so jo ljudje sprejeli, jo razumeli in podpirali. Sam sem bil vključen v Slovensko kmečko zvezo, ki je čez nekaj let prerasla v SLS. Demos je bil sinteza. Elementaren. Čist. Že dejstvo, da so se njegova pomembna srečanja odvijala v hiši Ivana Omana, ponosnega kmeta in velikega Slovenca, mu daje poseben pečat. Ljudje so čutili, če je zraven Ivan Oman, je to dobro; je zaupanja vredno ; je modro in dobro za ljudi in za slovenski narod in za Slovenijo. Kot so podobno čutili , ko so v krogu vodilnih ljudi videli dr. Jožeta Pučnika, dr. Franca Zagožna, Ivana Pučnika, Franceta Tomšiča … da omenim predvsem nekatere od tistih, , ki so nas že zapustili.
Nekateri ocenjujejo, da je bil Demos projektna koalicija. Njegov glavni »projekt« je bila samostojna in suverena Slovenija. Drugi ga opredelijo kot razvojno koalicijo.
Z glavnim ciljem, da se v Sloveniji vzpostavi socialno tržno gospodarstvo in da znova veljavo lastnini, tudi privatni; kot tudi zadružni in v razumni meri tudi državni lastnini. Demos je bil seveda tudi politična koalicija. Z vidika evropskih demokratičnih političnih praks je bil avtentična »velika koalicija«, saj so ga sestavljale krščansko-ljudske, liberalne, socialdemokratske in tudi zelene politične skupine. In nenazadnje, Demos je bil narodna-nacionalna koalicija, ki je uveljavil vse ključne zahteve Majniške deklaracije iz leta poprej. Tudi zato je bil čas Demosa čas velikega zaupanja ljudi v politiko in politike. V tem je ena od skrivnosti izredno velike udeležbe ljudi na plebiscitu in odločitve za samostojno Slovenijo v decembru 1990.
Ne bi želeli, da bi nas zaneslo v preveč nekritično ovrednotenje politične dediščine, ki jo je Demos zapustil. Paradoksalno je, da je bil zgrajen na tako širokih politično vrednostnih programskih temeljih, da je prehitro razpadel. Slovenija bi ga potrebovala mnogo več časa, kot je formalno živel. Potrebovala ga je takrat in potrebuje ga na nek način še danes. Bil je tako dragocena in neponovljiva zgodovinska politična inovacija, da je prav, da se danes delujoče politične stranke in gibanja še vedno navdihujejo pri njem. Pa se? Oziroma, kako nas Demos in njegova dediščina zavezujeta danes. Kako ga doživlja slovenska politika, pozicijska in opozicijska?
Seveda tu v ospredje vstopa pomembno vprašanje, kdo so dejanski politični dediči Demosa. Oziroma, katere danes delujoče politične stranke so na to dediščino ponosne in jo sprejemajo z odgovornostjo in zavezo. Nesporno lahko ugotovimo, da v aktualni slovenski politiki že vrsto let pogrešamo aktivno in prepoznavno liberalno-gospodarsko politično skupino, kot jo je v Demosu predstavljala Liberalna stranka. Prav tako v slovenskem političnem prostoru ne uspe zaživeti močna »zelena« stranka, kot so bili v času Demosa Zeleni Slovenije. Ena od nosilnih strank Demosa je bila SDZ, ki se je kasneje razdelila v več političnih skupin in političnih usmeritev. Nekatere so obstale in so danes prisotne v večih političnih strankah . Presenetljivo je še največjo politično in organizacijsko trdoživost pokazal »krščansko-ljudski« segment Demosa. Obstal je tako v SDS, kot v SLS in delno tudi v Nsi.
Vsekakor bi bilo zanimivo, tudi z vidika politoloških, socioloških in tudi že zgodovinskih strokovnih pristopov pripraviti celovito oceno, kako, s katerimi vsebinami in katere politične skupine v aktualnem političnem prostoru Slovenije še vedno navdihuje Demos. Morda taka študija obstaja. Izražam pa prepričanje, da je koncept in samo dejansko delovanje Demosa; na primer vse, kar je povezano z vzpostavitvijo novega demokratičnega sistema in še posebej vse, kar se navezuje na izpeljavo ključnega zgodovinskega projekta Demosa- samostojna država Slovenija tak, da omogoča in tudi vabi kar nekaj slovenskih političnih strank, da ga poskušajo posnemati ali vsaj nekatera področja uporabljati pri svojem političnem delovanju. In ne gre samo za stranke, ki neprekinjeno delujejo od Demosovih časov, pač pa tudi nekatere mnogo kasneje nastale, ki so trenutno vladne stranke.
Eno od vprašanj, katerega odgovor bi presegal namen tega kratkega zapisa je tudi naslednje: kako razložiti dejstvo oziroma kaj se je zgodilo in se dogaja v slovenskem političnem prostoru, da danes delujoče politične stranke, ki se čutijo neposredno povezane z Demosom, ne zmorejo več prepričljivo in uspešno nagovoriti in na volitvah prepričati volilno telo. Naj to ostane izziv in obveza za enega od naslednjih tekstov.
Je torej mogoč Demos po Demosu ? Novi Demos ?
Težko vprašanje. Morda je pot v besedi »novi«. Na nov, ponovno izviren, avtentičen način zbrati sinergije družbeno angažiranih ljudi, državljanov Slovenije, Slovenk in Slovencev. Slovenija potrebuje politične prostore, partnerstva, dinamične politične stranke, politična gibanja, ustvarjalne think-thanke.., ki bodo ustvarjali pozitivno družbeno klimo sodelovanja in tekmovanja. Kjer se bodo ljudje, mlajši in starejši počutili varne in svobodne obenem. In se bo lahko razživela njihova podjetnost, njihova ustvarjalnost, njihova solidarnost … njihovo slovenstvo, evropejstvo in vsaka narodna identiteta, preko katere so postali skrbni in ponosni državljani Slovenije. In tu nam je dobri, »stari« Demos velika inspiracija in izziv. Da, zato ta stalni občutek, da njegova naloga še ni končana. Res ni končana!
Powered by Contextual Related Posts
[…] so bili pred štirimi oziroma tremi meseci, tudi v časopisu Slovenec in številnih drugih medijih objavljeni zapisi ob 30. letnici ustanovitve Demosa (4. december 1989) […]