Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte ter pridelavo grozdja. Je stara dejavnost, ki so jo v svojih spisih omenjali že stari potopisci. Med prvimi jo je opisoval tudi Valvazor, ki je opisoval kako so vinogradi razširjeni na Kranjskem. Vinsko trto naj bi gojili že v bronasti dobi, gojitev vinske trte za pridelavo grozdja pa so naši predniki prevzeli od Grkov in Italijanov ter tako utrli pot vinogradništva tudi v naše kraje. Vinogradništvo tesno povezujemo tudi z vinarstvom, saj upravljanje z nasadi trt vpliva tudi na rast grozdja ter posledično pridelavo vina. V Sloveniji imamo kar žlahtno vinogradništvo, sploh, ko se ozremo na vsa območja, ki so bogato obdarjena z nasadi vinskih trt. Ponašamo se s tremi vinorodnimi območji: vinorodna dežela Podravje v katero spadata Štajerska in Prekmurje, vinorodna dežela Posavje, kamor spadajo Dolenjska, Bela Krajina ter Bizeljsko-Sremiški okoliš ter Vinorodna dežela Primorska, kamor spadajo Vipavska dolina, Goriška Brda, Slovenska Istra in vinorodni okoliš Kras.
Kako Slovenija izkorišča svoj potencial vinogradništva?
Od leta 2000 dalje je vzpostavljen register pridelovalcev grozdja in vin. V registru je s svojo identifikacijsko številko zabeležen vsak pridelovalec ter tudi letalski posnetek nasadov, ki jih ima v lasti. V register je vpisanih 16.000 hektarjev vinogradov. Slovenija je vsekakor pestra država, ki ima raznoliko področje, ki omogoča raznolike dejavnosti, toda vinogradništvo je po zadnjih podatkih med vsemi kmetijskimi panogami najslabša v finančnem smislu. Panoga bolj ali manj stagnira, pridelovalci vina in grozdja ne delujejo po enakih pogojih, saj so nekateri obdavčeni po katastrskem dohodku, nekateri kot zavezanci za DDV, spet tretji po pavšalu. Poleg vsega naštetega pa je v porastu tudi uvoz poceni vina, ki se prodaja mimo vseh evidenc.
Pridelovalci vina bi morali najprej raziskati trg in videti kaj ljudje pričakujejo in želijo, potem pa v skladu s tem razviti določene sorte vina, na primer dve ali tri ki bi jih predstavljale in prinesle največ dohodka na njihov račun. Veliko pa jih ima sedaj več vrst vina, tudi po deset do petnajst, kar je iz ekonomskega vidika veliko bolj neučinkovito in drago. Zaradi neracionalnega gospodarjenja in tudi zaradi drugih že prej omenjenih neugodnih dejavnikov ter različnih naravnih pojavov kot sta pozeba in suša, se izgubljajo vinogradi, pa tudi prepočasi se jih obnavlja, kar je bistven razlog zakaj vinogradništvo stagnira. Večina vina se proda prepoceni, nizka pa je tudi odkupna cena grozdja, kar sta še dva dodatna razloga za stagnacijo za vinogradništvo. Zadnja leta vinogradnike z višjo odkupno ceno grozdja sicer spodbujajo v obnovo vinogradov ter morebitne nakupe novih, toda še vedno vinogradništvo ni posebej perspektivna panoga. V prihodnje si želimo več obdelovalnih površin za vinogradništvo, več izvoza vina in predvsem manj davkov za vinogradnike in vinarje, ki si s svojim delom v veliko primerih kar težko služijo za »vsakodnevni kruh«.
Na mladih vinogradništvo »stoji«
Da pa vse le ni tako črnogledo, niti v vinogradništvu, pa dokazujejo mladi, ki so v decembrskem času iz prehoda leta 2019 na 2020 organizirali že peti Vinski univerzum. Tokrat se je dogajal v hotelu Slon v Ljubljani. Tam so se družili slovenski mladi vinarji in ljubitelji vina, okrog petdeset mladih vinarjev pa se je tudi predstavilo s svojimi vinskimi zgodbami in družinskimi tradicijami, imeli pa so tudi posebne vinske delavnice, ki so se jih udeleženi (predvsem študentje) lahko udeležili. To je razveseljiva novica, saj se mladi večkrat bolj poslužujejo pitja na drugačen način in ob drugačnih priložnostih – bolj popivanja kot pa drugačnega zanimanja glede vina. Toda dogodek Vinski univerzum, ki se je že petič ponovil, je dokazal, da so mladi zainteresirani tudi za drugačne načine izobraževanje o vinu in vinogradništvu, če le imajo priložnost ter spodbudo za to. Sam dogodek je bolj narave spoznavanja kulture vina. Mladi pridelovalci vin ali pa tisti, ki bodo to morebiti še postali, lahko na tak način izkoristijo priložnosti in spoznajo obilo novih poznanstev tistih, ki so že uveljavljeni med tržnimi pridelovalci vinogradov. Na prireditvi pa so za nameček tudi popestrili sam dogodek z izbiro mladega vinarja leta 2019, ki je tokrat pripadla Martinu Erzetiču. Naj gre za tovrstne prireditve ali pa za kaj drugega, vinogradništvo je vsekakor pomembna kmetijska panoga, tako za pridelovalce vina kot tudi za ljubitelje. Ima sicer svojevrstne prednosti in slabosti, tako kot vsaka druga kmetijska panoga. Toda tam kjer je veselje do vina in vinogradništva ter vseh dejavnosti, ki spadajo zraven in so vmesna pot med tem, ko grozdje zraste na vinski trti in potem, ko je že ustekleničeno in »povprečnemu« ljubitelju vina morda niso toliko poznane, tam se da kakovostno živeti tudi z vinogradništvom ob boku.
Powered by Contextual Related Posts
