Naprej na vsebino

Bo kapitalizem deležnikov rešil neenakosti?

Avtor: Marko Vidrih

Letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) 2020 se je začelo s temo »deležniki v kohezivnem in trajnostnem svetu«. Poudarek je na prenovi koncepta delniškega kapitalizma s ciljem premagovanja neenakosti v dohodku, družbene delitve in podnebne krize. V turističnem mestu Davos v švicarskih Alpah se bo med 21. in 24. januarjem za razpravo o poteh »kapitalizma deležnikov« zbrala politična in ekonomska elita vsega sveta.

Tema foruma zastavlja nov odmik od paradigme »delničarskega kapitalizma«, ki vodi svetovno gospodarstvo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Delniški kapitalizem pravi, da mora podjetje ustvarjati dobiček svojim delničarjem. Njegovo temeljno načelo je ekonomist in Nobelov nagrajenec Milton Friedman naklonjeno opisal kot »posel je posel«. Ta ozek poudarek na kratkoročnem dobičku je zdaj kriv za vse, kar naše družbe predstavlja, od finančne krize do naraščanja neenakosti ter od sesutja družbenega zaupanja do populistične politike in podnebnih sprememb.

Avgusta 2019 je poslovna okrogla miza – vplivna lobistična skupina, katere člani so izvršni direktorji vodilnih ameriških podjetij – sprejela novo izjavo o namenu korporacije za usmerjanje korporativnega upravljanja. Zatrdili so, da namen korporacije ni samo ustvariti finančni donos svojim delničarjem, ampak ustvariti koristi vsem svojim deležnikom – strankam, zaposlenim, dobaviteljem, skupnostim in delničarjem.

Po besedah profesorja Klausa Schwaba, ustanovitelja in izvršnega predsednika WEF, si ti odzivi prizadevajo za oživitev propadajoče legitimnosti poslovnih in političnih institucij. »Ljudje se upirajo ekonomskim elitam, za katere verjamejo, da so jih izdali,« pravi. V ZDA je povprečna raven dohodka v zadnjih treh desetletjih stagnirala, medtem ko so se prihodki najboljših 20 odstotkov skoraj podvojili, kar kaže, da status quo ni uspel zagotoviti blaginje vsem. Strokovnjaki, kot je ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz, so že dolgo opozarjali na meje delničarskega kapitalizma in pozvali k prenovljeni družbeni pogodbi, ki bi ukrotila njegovo moč. Davoška agenda nakazuje vse večje soglasje, da je kapitalistični deležnik – pravi odgovor.

Klaus Schwab Foto: WEF

Sprememba ni omejena na Davos, ampak se odziva v pomembnih družbenih krogih. Celo akademiki poslovnih in vodstvenih disciplin – med katerimi je večina najboljša leta svojega življenja preživela z uporabo javnih sredstev za raziskovanje in poučevanje, kako se lahko zasebna podjetja obogatijo – se končno obračajo na socialna vprašanja. Letno srečanje Akademije za upravljanje leta 2020 ima temo »Širimo naš pogled«, tj. zunaj korporativnih zadev, ki vključujejo socialna vprašanja. Michael Porter, guru sodobnega strateškega razmišljanja, ki je vodil generacije kapitalskih delničarjev, je eden prvih, ki se je spreobrnil. Zdaj pridiga o vrlinah koncepta »ustvarjanja skupne vrednosti«, ki je zelo blizu ideji kapitalizma deležnikov. Colin Mayer, profesor menedžmenta na Univerzi v Oxfordu, trdi, da: »Namen poslovanja ni ustvarjanje dobička. Namen poslovanja je ustvariti dobičkonosne rešitve problemov ljudi in planeta«.

Kljub temu, da se zdi, da pojem kapitalizma deležnikov dobiva vse večjo veljavo, je ta obdajan z izzivi in ​​nasprotji, ki obremenjujejo njegovo uporabo.

Kapitalizem deležnikov omogoča »ponovno odkrivanje« ekonomskega sistema

Učinkovito izvajanje kapitalizma deležnikov zahteva, da lastniki podjetij vzpostavijo dolgotrajne odnose z vsemi deležniki v poslovnih procesih.

Kljub temeljnim načelom kapitalizma bo osredotočenost na deležnike, trdijo strokovnjaki, pomagala svetovni skupnosti ponovno odkriti korenine sistema in oblikovati politike, usmerjene v prihodnost, za ustvarjanje več vrednot in koristi za družbo na splošno.

Branje novic o otrocih, ki so prisiljeni delati v težkih okoliščinah v rudnikih kobalta, iz katerega se proizvajajo surovine za velike tehnološke konglomerate, ki uživajo v visokih dobičkih, bi moral spodbuditi ljudi, da se odzovejo na neenako porazdelitev svetovnega bogastva in neupravičeno izvajanje etike dela z zatiranjem sedanjega sistema kapitalizma.

Medtem ko so vrhunski menedžerji teh tehnoloških velikanov, med drugimi podjetji, avgusta 2019 izrazili močno zavezo k ponovnemu premisleku kapitalizma s poudarkom na odgovornosti do vseh deležnikov, je težko pretehtati konkretne koristi teh razprav, zaradi česar so navadni državljani skeptični do sposobnosti preživetja kakršne koli oblike kapitalizma. Pa vendar, kako je mogoče revitalizirati kapitalizem? Kako lahko državljani verjamejo v iskrenost in uporabnost teh prizadevanj, medtem ko v nekaterih delih sveta še vedno vlada tragedija sodobnega suženjstva?

V preteklem letu je prišlo do pomembnega razvoja dogodkov, ki kažejo na sistemski premik k odgovornemu kapitalizmu, ki izziva dolgo utemeljene predpostavke o kapitalski prednosti. Kapitalizem deležnikov je bil v resnici utemeljen prav v kapitalizmu. Prvotne teorije o kapitalizmu nikoli ne omenjajo maksimiranja delničarjev, temveč je poudarek na ustvarjanju vrednosti za vse strani, ki jih prizadenejo proizvodni procesi. Zato je koncept deležnikov že prisoten ideji o kapitalizmu in njegovih zgodnjih praksah. Toda ostaja vprašanje: Kako se kapitalizem tradicionalno povezuje z maksimizacijo delničarjev?

Po hitrem razvoju finančnih trgov v 70. letih prejšnjega stoletja sta iskanje dobička in povečanje vrednosti delnic postala glavna gonila za poslovanje velikih korporacij. Ta spreminjajoča se tržna dinamika je spremenila tudi naravo konkurence – eno temeljnih načel kapitalističnih trgov – in povzročila nastanek monopolov.

Zamisel, da korporacije služijo delničarjem pred vsem drugim, ne zadostuje za obvladovanje okoljske zapletenosti vrtinčaste narave. Da bi se lahko spopadli s turbulenco in se z negotovimi parametri prilagodili okoljski zapletenosti, se je treba vrniti k drugim subjektom. Ti akterji morda niso nujno lastniki »delnic« v družbah, vendar imajo »deleže«, saj nanje vplivajo dejavnosti korporacij.

Foto: WEF

Kapitalizem deležnikov ni nejasen koncept. Vključuje zaposlene, kupce, dobavitelje, skupnosti, vlado ali ustrezne nevladne organizacije. Ocena dejavnosti korporacije z vidika skupnosti in kupcev ali s stališča delničarjev in upnikov razkriva temelje korporativnega upravljanja.

Skupna zasnova prihodnosti

V enem izmed člankov o WEF je Schwab navedel, da so zagovorniki delničarskega kapitalizma, vključno z Miltonom Friedmanom, zanemarili dejstvo, da korporacije, ki javno kotirajo na borzi, niso samo subjekti, ki iščejo dobiček, ampak tudi družbeni organizmi.

»Skupaj s pritiski finančne industrije, da bi spodbudili kratkoročne rezultate, je enotnostna usmerjenost v dobiček povzročila, da se je delniški kapitalizem čedalje bolj odklopil od realnega gospodarstva. Mnogi se zavedajo, da ta oblika kapitalizma ni več trajnostna,« je zapisal Schwab in zatrdil, da mora vodstvo služiti tudi zaposlenim in družbi. Vprašanje je le – ali bomo to kdaj doživeli?

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice