Pogodba o zaposlitvi je pomembna listina, ki se tiče zakona o delovnih razmerjih. Na eni strani se oseba strinja in obveže k opravljanju določene dejavnosti, z druge strani pa druga oseba strinja, da bo prvo osebo plačala. S tem, ko se sklene pogodba o zaposlitvi, pa nastanejo za delodajalca tudi stroški oziroma obveznosti kot so: plačevanje prispevkov, obvezni zdravstveni pregledi in podobno. Delodajalci se srečujejo z vprašanji kako zaposliti nov kader, medtem, ko je za zaposlene dobro, da vedo kakšni načini zaposlitve jim prinašajo prednosti in slabosti. Na voljo je veliko takšnih in drugačnih pogodb: od pogodb za določen čas kot tudi za nedoločen čas ter druge, kot so na primer podjemne pogodbe. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen ali za nedoločen čas. V zadnjem času je mogoče veliko bolj aktualna pogodba o zaposlitvi za določen čas in to predvsem zaradi manjših obveznosti, ki jih ima delodajalec do delojemalca. Vendar pa ima tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas nekatere pogoje in značilnosti zaradi katerih se sploh lahko sklene.
Značilnosti pogodbe o zaposlitvi so:
- Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki,
- sklenjena je, ko jo podpišeta obe strani: delodajalec in zaposleni,
- dlje časa trajajoča delovna aktivnost,
- je pisni dogovor med delojemalcem in delodajalcem,
- opredelitev ali se pogodba sklepa za določen ali za nedoločen čas.
Značilnosti zaposlitve za določen čas:
- Izvrševanje dela za katerega je potreben le določen čas,
- nadomeščanje odstotnega zaposlenega,
- večje potrebe zaradi začasno povečanega dela,
- sezonsko delo,
- zaposlitev tujega državljana, ki ima dovoljenje za opravljanje dela,
- delo, ki je potrebno le v času uvajanja novega dela, uvajanje novih tehnologij,
- drugi primeri, ki jih določa zakon.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko traja za obdobje največ dveh let in v tem obdobju je lahko sklenjenih tudi več pogodb za določen čas, na primer ena pogodba za obdobje dveh let ali pa dve pogodbi za obdobje enega leta in podobno. Po preteku teh dveh let pa je potrebno zaposlenega zaposliti za nedoločen čas ali pa se mu pogodbe ne sme podaljšati. Po zakonu delodajalec na isto delovno mesto ne sme zaposliti drugega zaposlenega, če pogodbe ne podaljša. To ne velja le v primerih kot so: nadomeščanje odsotnega delavca, če gre za poslovodno osebo ali vodilne delavce in v primerih, ko gre za izvoljene in imenovane funkcionarje in druge, ki so vezani na različne mandate. Pogodba o zaposlitvi za določen čas po preteku dveh let avtomatsko preide v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pri tem je izjema na primer projektno delo, katerega čas dela je več kot dve leti. V tem primeru traja toliko časa, kolikor traja projekt. Isti pogoji so veljavni tudi za zaposlene, ki so v podjetju zaposlenih preko različnih agencij.
Kdaj se lahko sklene podjemna pogodba in kdaj pogodba o zaposlitvi?
Zaposleni ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi v primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja in so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Za delovno razmerje gre tudi v primeru, če je delo opredeljeno kot delovno mesto, v primeru, da se delo opravlja v delovnem času, ki je določen s strani delodajalca, če je delo neprekinjeno in če se lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti, ki jih ponuja delodajalec. Zakonska ureditev je bolj naklonjena sklepanju pogodb o zaposlitvi, ne pa sklenitvi podjemnih pogodb. Za delodajalce, ki želijo zaposlovati je to lahko tudi ovira, saj se lahko zgodi, da z novim zaposlenim niso zadovoljni. Toda obstajajo pa tudi drugačni načini zaposlovanja, kot so v nekaterih primerih tudi različna projektna dela in podobno.
Podjemna pogodba
Podjemna pogodba je pogodba o delu s se ena pogodbena stran zaveže za opravljanje, druga pa za plačilo posla. Navadno so predmeti podjemne pogodbe posli katerih končni rezultat je intelektualno delo, izdelava, popravilo in podobno. Podjemnik ima pri podjemni pogodbi svojevrstno svobodo pri opravljanju posla in tudi večjo samostojnost, vendar pa sam odgovarja za dosego dogovorjenega v pogodbi. Za sklenitev podjemne pogodbe je na splošno dovolj ustni dogovor, vendar pa je v primerih morebitnih nejasnosti in lažjega dokazovanja v primeru kakšnih nestrinjanj bolj priporočljivo za obe strani, da se podjemna pogodba sklene v pisni obliki.
Bistvene sestavine podjemne pogodbe so:
- Opredelitev predmeta pogodbe (na primer izdelava projektne dokumentacije, popravilo stroja)
- plačilo (v primeru, da višina plačila ni izrecno opredeljena in dogovorjena, jo lahko določi tudi sodišče ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin dotičnega posla),
- samostojnost podjemnika pri opravljanju posla in njegova odgovornost za opravljen posel,
- je brez sestavin pogodbe o zaposlitvi, saj se v drugačnem primeru rabi skleniti pogodba o zaposlitvi.
Ob vseh že omenjenih pogodbah pa je potrebno omeniti tudi pogodbo preko s.p. –ja, ki je zadnje čase tudi precej atraktivna. Samostojni podjetnik se kot fizična oseba z vpisom v poslovni register zaveže k opravljanju dejavnosti za svoje naročnike in izdajanju računov za opravljeno delo. Delodajalci se za tovrstno obliko sodelovanja odločajo predvsem zato, ker je obremenitev zanje pri tovrstnem sodelovanju bistveno manjša kot pa pri drugih oblikah dela. Ob iskanju dela ali pa ob iskanju novega zaposlenega se soočamo z različnimi vprašanji. Toda kakršno koli pogodbo že sklepamo, dobro je vnaprej vedeti določene značilnosti in odgovornosti, ki jih imamo ob sklepanju pogodb, pa če smo delodajalec ali delojemalec, saj nam to pomaga pri tem, da najdemo kar se da dobre pogoje, ki v najboljšem primeru kolikor je mogoče, zadovoljujejo obe strani.
Powered by Contextual Related Posts
