Naprej na vsebino

Kaj je res, da ni dela, ali da ni delavcev?

Na današnji dan je v Sloveniji uradno prijavljenih iskalcev zaposlitev 75.292 in le 3.119 prostih delovnih mest. Vsekakor v to številko niso zajeti tisti, ki so uradno v delovnem razmerju in iščejo delo, kot tudi ne ti, ki na zavodu za zaposlovanje sploh niso prijavljeni, ter tudi ne tisti delodajalci, ki zaposlene iščejo preko drugih kanalov. A je kljub temu jasno, da lahko po teh podatkih preprosto sklepamo, da je največja težava zgolj in samo o tem, da v Sloveniji ni dovolj delovnih mest. K temu dodamo še mite, da v Sloveniji delo dobijo zgolj in samo preko vez in poznanstev, da je večino teh 3000 prostih delovnih mest slabo plačanih, da polovico brezposelnih ne ustreza nobenemu delovnem mestu, da je polovica iskalcev zaposlitev prijavljenih na zavodu, da so upravičeni do socialnih transferjev in še bi lahko naštevali. Iz napisanega potem lahko sklepamo, da je dejanska težava le v tem, da ni dovolj dobro plačanih služb, ker za minimalno plačilo nihče ne bo delal.

Včeraj je potekala okrogla miza Kadrovska vrzel v Sloveniji – »Zakaj v Sloveniji primanjkuje ljudi v delovni starosti?« v organizaciji Inštitut dr. Antona Korošca in Slovenska ljudska stranka (SLS) v sodelovanju z Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Povsem drugi zorni kot problema pomanjkanja kadrov so predstavili dr. Drago Čepar, mag. samo Hribar Milič, Franc Bogovič, Primož Jelševar in Branko Meh. Okroglo mizo je povezoval Janez Podobnik. Glavni namen okrogle mize je bil osvetliti in prebuditi razpravo o alarmantonosti demografskega primanjkljaja v Sloveniji.

Foto: Jure Osredkar

»Pred desetletji manj otrok, zdaj bistrih glav in pridnih rok«

Slovenija se bistveno premalo zaveda, da imamo že nekaj let demografski primanjkljaj in selitveni prilastek (17.169 oseb) je opozoril dr. Drago Čepar. Opozoril je, da se že od leta 1980 rojeva premalo otrok, posledica le-tega pa se kaže danes. Namreč leta 2019 je bilo 92.000 tisoč premalo delovnih ljudi v starosti med 25 in 58 let, kazalci kažejo, da bo tel leta 2029 217 tisoč in leta 2039 že 310 tisoč. Opozoril je tudi na dejstvo, da se je v letih 2000 do 2011 izselilo 11.799 oseb, od leta 2012 do 2018 pa že 37.291. In trend še narašča.

»S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se sooča skoraj polovica delodajalcev. V skupini velikih delodajalcev se s tovrstnimi težavami srečujeta skoraj dve tretjini delodajalcev. Na približno 40 odstotkov razpisanih delovnih mest se ne prijavi niti en kandidat« je še povedal. Dr. Čepar meni, da ima Slovenija največjo težavo zaradi demografskega minusa in posledično ni ljudi, ki bi jih dejansko lahko zaposlili. »Pri tako velikem primanjkljaju gre za vprašanje obstoja gospodarstva,« je še poudaril.

Kadrovska vrzel bo predstavljala problem v gospodarstvu

Mag. Samo Hribar Milič je izpostavil, da sicer trenutno še beležimo gospodarski rast, a kljub ekspanziji gospodarstva se v razvitem svetu soočamo z demografskimi izzivi, ki so ključni razvojni in civilizacijski izzivi. Povedal je še, da se je z gospodarsko rastjo dvignila tudi neto plača, da se je zadolževanje slovenskih podjetij drastično znižalo in smo eno najmanj zadolženih gospodarstev v Evropi. Menil je še, da je trenutna družinska politika v Sloveniji dobra in nad evropskim povprečjem, peša le stanovanjska politika.

Foto: Slovenec

Milič je omenil, da težavo predstavlja dejstvo, da se je do leta 1985 rodilo povprečno 26.000 otrok letno, po tem letu pa zgolj 20.000. Dodatno težavo naj bi predstavljalo tudi dejstvo, da je izobrazba priseljencev bistveno nižja od izobrazbe izseljencev. Delodajalci se soočajo tudi z dejstvom, da je več kot polovica brezposelnih za gospodarstvo neuporabnih. Po njegovem mnenju ima tudi javni sektor podobno težavo.

Zaradi pomanjkanja kadrov gospodarstveniki ne sprejemajo več novih naročil, saj nimajo koga, ki bi dejansko delal. Ljudje niso več dovzetni za štiri izmensko delo, mnogi raje iščejo delo v tujino. Po mnenju mag. Hribar Miliča so napovedi za gospodarstvo pesimistične.

Rešitev temu problemu oziroma izzivu vidi v prekvalificiranju delavcev in dvigu delovne aktivnosti pri starejših od 55 let. Po vzgledu nekaterih držav bi morali dvigniti mejo upokojitve, a to ne pomeni, da bi potem ti počeli isto kar mladi, ampak bi se jih prerazporedilo na ustrezno delovno mesto in bi se ustvarilo delovna mesta zgolj in izključno za starejše. Meni še, da je potrebno mlade čim prej spraviti na trg dela. Ter več pozornosti dati na vajeništvo, kar se je v praksi pokazalo za boljše.

Mag. Hribar Milič meni, da je izziv današnjih delodajalcev:

  • nove tehnologije;
  • nenehni razvoj;
  • digitalizacija vseh procesov;
  • sprememba kompetenc zaposlenih.

Ob tem je poudaril, da veliko težavo predstavlja to, da generacije rojene pred letom 1980 niso imele računalniškega izobraževanja, a trendi v gospodarstvu trenutno gredo v smeri digitalizacije.

Vir: Franc Bogovič

Število prebivalstva po svetu narašča, a v Evropi upada, posledično ima Evropa manj delovne sile

V video nagovoru je zbrane nagovoril tudi evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič in predstavil demografske trende v svetu, Evropi in po posameznih državah, trende med mladimi in delovno aktivnimi. Ob koncu pa je predstavil predloge k reševanju demografske, zaposlitvene problematike:

  • ustrezna družinska politika;
  • ustrezna stanovanjska politika;
  • učinkovita kohezijska, kmetijska politika;
  • izboljšanje izobraževalnega sistema;
  • ustrezna strategija zaposlovanja, trg dela, podpora malim in srednjim ter družinskim podjetjem.

Lažna sociala uničuje gospodarstvo

Predsednik OZS, Branko Meh je povedal, da je v Sloveniji kar 80 odstotkov družinskih podjetij, kjer je zaposlenih kar 70 odstotkov članov družine in ta podjetja so stabilna. A se jim daje premalo vrednosti. Izpostavil je tudi višino plač in povedal, da bi delodajalci z velikim veseljem dali delavcem višje plače, plače, ki si jih zaslužijo, a so prispevki bistveni previsoki, ker je država preobžrtna. Za plačo 700,00 evrov neto, kolikor po novem znaša minimalna plača, delodajalec odšteje 1.163,83 evrov (govorimo o osnovi, brez dodatkov, z dodatki je ta znesek še višji) o čemer smo že pisali.

Foto: Jure Osredkar

Izpostavil pa je tudi tako imenovano lažno socialo. Vodilni zelo radi poudarjajo, da je socialna oziroma družinska politika v Sloveniji dobra, a Meh opozarja, da v realnem življenju temu ni tako. Zato so ljudje raje na socialni podpori, saj se jim to bolj izplača, kot delo za minimalno plačo, ali malo čez to. Menil je, da je nujno to potrebno urediti, hkrati pa tudi ukiniti oziroma zmanjšati sivo in črno ekonomijo.

Meh meni, da veliko težavo predstavlja tudi poklicno izobraževanje in vajeništvo, ki je še vedno zanemarjeno. Povedal je, da sta v letošnjem šolskem letu bila v šolanje za dimnikarja vpisana zgolj dva, ter da imamo veliko pomanjkanje v gradbeni branži. V Sloveniji obstaja neka fama, da v gospodarstvu zaposlujejo le kader, ki naj bi imel ustrezno izobrazbo. A predsednik OZS zatrjuje, da temu ni tako, da ne glede na izobraževanje morajo novega delavca naučiti vsega, ker se v izobraževalnem sistemu ne naučijo praktično nič. To pa predstavlja veliko težavo. Menil je, da so za to kriva pristojna ministrstva, ki prelagajo odgovornost druga na drugo in ne znajo sesti skupaj. Po njegovem mnenju bi  se morala ministrstvo za šolstvo, gospodarstvo in delo, družino sesti za eno mizo, ter narediti skupno strategijo za naprej.

Povedal je tudi, da se premalo zavedamo, da je Nemčija v recesiji in da bo na dolgi rok to vplivalo tudi nas. Mogoče se nam trenutno izplača zaposlovati drugo delovno silo, a ko bodo ti ostali brez dela bodo na plečih davkoplačevalcev.

Izobraževalni sistem je slab, delavce moramo najprej učiti delati

Zadnji govorec okrogle mize, Primož Jelševar, je kot direktor uspešnega družinskega podjetja iz prve roke predstavil demografski problem, s katerim se soočajo obrtniki in podjetniki v Sloveniji.

Po njegovem mnenju velik problem predstavlja izobraževalni sistem, ki ustvarja veliko neuporabnih znanj. Menil je, da razpis študijskih programov ne sodi v avtonomijo univerz. Veliko študijskih programov je namreč razpisanih zaradi predavateljev in ne zaradi povpraševanja študentov.

Izpostavil je, da se v gospodarstvu soočajo s tem, da morajo svoje na novo zaposlene najprej naučiti delati, ne glede na to, da so se izobraževali. Dostikrat to zaposlene prizadene, saj ugotovijo, da so s šolanjem, ki jim ni prineslo uporabnih znanj zapravili veliko let in so na trgu dela zato podcenjeni.

Jelševar je še povedal, da veliko težavo predstavlja dodana vrednost na zaposlenega, kjer napredujemo bistveno prepočasi.

V zaključku je izpostavil vprašanje, če si lahko v Sloveniji dejansko privoščimo zanimiva delovna mesta, ki bi mlade privabilo. Namreč mladi, ki gredo na prakso v tujino kaj kmalu ugotovijo, da jim tujina ponuja veliko več in ne glede na to, da imajo Slovenijo radi, priložnost raje poiščejo v tujini.

Foto: Primož Jelševar

Ob koncu so nekaj besed povedali tudi udeleženci. Anton Bogataj, predsednik zveze upokojencev pri SLS je povedal, da meni, da so mladi zelo pomembni za upokojence in obratno. Tega se premalo zavedajo še posebno mladi, ki vedno odlašajo in iščejo izgovore, kar se nadaljuje v odraslo dobo in ko je človek tik pred upokojitvijo se zaveda tega prepletanja. Povedal je tudi, da v Sloveniji ni posluha za krajši delovni čas, kar bi marsikaj izboljšalo. Tone Gaberšek je opozoril na to, da je stopnja izobrazbe teh, ki odhajajo bistveno višja kot teh, ki prihajajo v državo. Predlagal je, da bi se izpostavilo selektivna migracija in bi na ta način mlade tujce privabili k nam in jih ustrezno izobrazili. Dr. Matjaž Gams je izpostavil, da bomo ob zdajšnji demografskih kazalnikih Slovenci v 500 letih izginili. Velislav Žvipelj je menil, da je trenutna demografija posledica neustrezne politike. Prevelika razlika med podeželjem in mestom ustvarja prostor za manipulacijo in populizem. Kot svetlo izjemo upora proti temu je izpostavil Kočevje. Menil je, da kakovost življenja lahko pripomore k pozitivni demografiji. Žarko Pregelj pa je menil, da največjo težavo pri zaposlovanju predstavljajo zavodi za zaposlovanje.

Okrogla miza je bila le prva v nizu mnogih, ki jih bo Inštitut dr. Antona Korošča organiziral na problematiko demografije, zaposlovanja in gospodarstva. Na včerajšnji okrogli mizi pa so na koncu, po besedah Janeza Podobnika, prišli do skupnih sklepov – prebivalstvena politika je ena ključnih problemov v Sloveniji, ki potrebuje:

1. DOLGOROČNI POGLED (ki ne bo omejeno na mandate vlade);

2. TAKOJŠNO UKREPANJE;

3. se zavedati KAKO VELIK IZZIV PREDSTAVLJA DEMOGRAFSKI PRIMANJKLJAJ.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice