Naprej na vsebino

OPOMNIK na javno tribuno na temo »Zakaj v Sloveniji primanjkuje ljudi v delovni starosti?«

Avtor: Anton Bogataj, predsednik Zveze upokojencev pri SLS

Naslovna tema se dotika tudi upokojencev, ker nam zaposleni zagotavljajo materializirane pravice iz našega minulega dela. Zato je za nas upokojence ta problematika zelo pereča z vidika vzdržnosti pokojninske blagajne. V nadaljevanju bom povedal nekaj misli o naših političnih povezavah, pričakovanjih in predlogih.

Mladi ob teh vprašanjih zamahnejo z roko, češ, pusti me, imam druge probleme. V srednjih letih, na višku moči se nam zdi škoda časa, da bi razglabljali o tem.

Kar naenkrat glava posivi, hrbet se upogne in pride čas, ko je želja še veliko, moči pa vsak dan manj. Takrat se spomnimo opomina iz mladih let: »Kakor si boš postlal v mladosti, tako boš ležal v starosti.« Ne gre samo za materialno plat preživetja, gre tudi za ohranitev in vzdrževanje dostojanstva človeške osebe, ki nam gre iz pravic družbene enakopravnosti.

Slovenski seniorji strank SLS, SDS in NSi KD smo vpeti v mednarodno organizacijo, v Evropsko zvezo seniorjev. Povezani smo s seniorji 27. držav s približno 1,2 mio članov in tako iz prve roke spremljamo dogajanje po Evropi.

Delujemo v okviru Evropske ljudske stranke, ki je najmočnejša stranka v Evropskem parlamentu in katere članice so vse tri naše krovne stranke. Zavzema se za:

  • socialno varnost in pravice starejših,
  • za spoštovanje človekovega dostojanstva,
  • za enakopravno sodelovanje starejših v družbenem življenju,
  • za zdravstveno zaščito starejših.

Vodstvo ESU izhaja iz evropskih krščansko-demokratskih strank, so bivši ministri, poslanci evropskega parlamenta, predsedniki upokojenskih zvez, skratka ljudje, ki poznajo evropsko družbeno problematiko. Nekaj poudarkov iz našega programa dela:

  • njen temelj je krščanska podoba človeka in iz tega izhajajoče osnovne in človekove pravice,
  • njen cilj je do starejših prijazna družba in odgovorna svoboda, ki temelji na zapovedi: »Kar želiš, da ti ljudje storijo, to jim moraš tudi ti storiti!«,
  • zavezani smo k prizadevanjem za nadaljnje združevanje Evrope. To je največji mirovni projekt na svetu, ki združuje 500 milijonov prebivalcev. Je pa bil ogrožen zaradi finančne in najnovejše migrantske ter okoljske krize,
  • starejši se borimo proti sebičnosti in pomanjkanju solidarnosti med ljudmi,
  • na svetovno javnost apeliramo k etičnemu ravnanju in EU mora ustvariti take družbene in gospodarske pogoje, da se onemogoči podkupovanje, prevara in korupcija,
  • zagotovitev pokojnin je za nas najvišja zapoved. Vsakdo, ki je delal 40 let, mora dobiti tolikšno pokojnino, ki je nad pragom revščine v svoji deželi.

Naše tri politične stranke SLS, SDS, NSi KD se s političnimi sredstvi prizadevamo za zaščito pravic upokojencev. Demografske spremembe narekujejo hitro ukrepanje na področju aktivnega staranja, dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje virov izplačevanja pokojnin. Statistika pove, da so se v zadnjih dveh desetletjih povprečne starostne pokojnine drastično znižale glede na odstotek povprečne plače.

Foto: Pixabay

Organizacija ESU se trudi in poziva EU, njene članice in regije, da morajo posvetiti vso skrb ranljivim osebam, tistim, ki živijo pod pragom revščine in starejšim, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. To so zahteve Bruseljske deklaracije iz leta 2013, ki sem jo takrat kot podpredsednik ESU predstavil medijem, političnim strankam in civilni družbi.

»Demografske spremembe ne pridejo čez noč, ko pa pridejo, pokažejo svojo moč!«, je zapisala kanclerka Angela Merkel leta 2013 v uvodu k Bruseljski deklaraciji. Tukaj se soočimo z odločilnim vprašanjem demografije.

V prvem odstavku je zapisano:

»Demografske spremembe so danes eden izmed ključnih izzivov Evropske unije, njenih držav članic ter državljanov. Trend večanja števila starejših in upadanja stopnje rodnosti je bil opažen že pred nekaj desetletji, vendar je to šele pred kratkim postala tudi tema razprav in odločanja na številnih področjih ustvarjanja politik. Gre za ključno priložnost za oblast na vseh ravneh, interesne skupine, civilno družbo in vsakogar za skupno delovanje in iskanje odgovorov na nove priložnosti in potrebe, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo.«

Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva. Opredeljuje jih predvsem zmanjševanje delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Proces staranja prebivalstva, s katerim se že soočamo, bo pri nas intenzivnejši kot v drugih državah EU. Projekcije so sicer povezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih postavk (rojstva, smrti, priseljevanje), vendar na neogibnost staranja prebivalstva v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji (Vir: Eurostat).

SLS – Položaj upokojencev v Sloveniji

Stoletna zgodovina Slovenske ljudske stranke govori o njenem stalnem zavzemanju za demokratizacijo javnega življenja, socialno pravičnost, pravno državo in svobodo idej na osnovi krščanskega kulturnega izročila ter političnega delovanja v korist slovenskega naroda, družbe in države. V njenih vrstah so bili in so še pomembni možje, ki so soustvarjali slovensko zgodovino in v novejšem času odigrali pomembno vlogo pri vodenju slovenske države.

Zato se Zveza upokojencev pri SLS (ZU pri SLS) po svojih organizacijskih možnostih vključuje v debato o vprašanjih, ki so življenjskega pomena za pravice in dostojanstvo vsega strankinega članstva.

Delovna skupina pri SLS za analizo in strategijo je pred časom pripravila predloge za celovito prenovo strategije stranke. Predlog naj bi vključeval tudi stališča do upokojencev, še posebno pri pokojninski reformi. Nerešenih in tudi žgočih je precej vprašanj. Ali se naj socialni dodatek najnižjim pokojninam financira iz pokojninske blagajne ali iz državnega proračuna? Kako zagotoviti sredstva za finančno vzdržnost pokojninske blagajne?

Druga pravica, ki jo imajo starejši, je, da se jim omogoči sprejemljivo pot do zdravniške oskrbe s pomočjo politike, ki je sposobna okrepiti osnovno zdravstvo in pomoč družinam, tudi denarno. Zdravstvene reforme pa ni od nikoder!

Zmanjševanje števila delovno sposobnih bo v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik gospodarske rasti. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti mladih (20-29) je posledica nadpovprečno visoke stopnje njihove vključenosti v izobraževanje.

Strukturna neskladja pogosto ne omogočajo njihovega hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Posledica je zaskrbljujoč beg možganov v tujino, ki nas razvojno potiska v svetovno gospodarsko in kulturno provinco.

Delovna aktivnost med starejšimi (55-64) je med najnižjimi v EU, kar je predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja. Mnogi vidijo upokojitev kot rešitev iz nevzdržnega položaja v službi. Gre za povečevanje intenzivnosti dela, višje norme, zlorabe delovnega časa, stres na delovnem mestu in stalna grožnja glede odpuščanja, ki vpliva na zdravje ljudi.

Raziskovalci ugotavljajo, da delodajalci cenijo znanje in kompetence pri starejših delavcih, da se pa le-ti težje prilagajajo spremembam v delovnem okolju, a istočasno potrjujejo, da so starejši delavci dober in nujno potreben kader. Potrebno jih je umakniti s fizično zahtevnih mest in jih usposobiti za mentorje mlajšim.

Medtem ko se v tujini delo za krajši čas promovira kot možnost za ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi kot rešitev za usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, pri nas ni tako. V Sloveniji je za krajši delovni čas zaposlena le vsaka deseta oseba, kar je dvakrat manj kot je povprečje v EU.

Raziskava narejena v Eurostatu v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradom je pokazala, da v Sloveniji:

  • 42 odstotkov podjetij priznava, da za prilagoditev starajoči delovni sili na naredi ničesar,
  • 94 odstotkov podjetij nima posebnih izobraževalnih programov za starejše delavce,
  • 52 odstotkov delodajalcev ocenjuje, da starejši delavci ne morejo slediti vse hitrejšemu tempu dela.

Kje smo danes? »Razočarani smo nad zbirokratizirano družbo, ki se zapleta v začarani krog neskončnih postopkov. V hlastanju za čim večjim dobičkom je pozabila na mehke elemente, ki naredijo bivanje, še posebno najbolj ranljivim, prijetno, prijazno, da lahko dostojanstveno sklenejo svoje življenje.«

Demografska slika Evrope se močno spreminja, medgeneracijska solidarnost postaja vse bolj pomembna tudi zaradi migrantske krize, s katero se še vedno spopadamo v Sloveniji in Evropski uniji.

Vendar, staranje Evrope ni in ne sme biti »zelena karta« za invazijo nezakonitih migrantov čez evropske meje!

Prevečkrat se je v zadnjem letu potrdilo, da lahko tovrstna politika v nevarnost pripelje nedolžne prebivalce evropskih držav, v katerih iščejo pribežališče begunci, pa tudi zlonamerni posamezniki. Evropa mora najprej poskrbeti za svoje državljane! Poskrbeti mora za mlade, spodbujati večjo rodnost tudi tako, da bodo mladi imeli delovna mesta.

Foto: Pixabay

SLS – Kako razpreti drugačno prihodnost?

Pod tem naslovom so v prilogi Družine Slovenski čas razmišljali predstavniki treh Inštitutov, ki izhajajo iz vrednostnih temeljev slovenske demokratizacije pod naslovom: »Katera so pota, ki bi lahko pripeljale do sprememb na bolje v naši družbi?«

V SLS se s temi vprašanji strokovno ukvarja INAK Inštitut dr. Antona Korošca. Ime nosi po teologu in politiku, ki je veliko ime v slovenski politični zgodovini.

Tudi upokojenska problematika je pereča in podpiram nedavni predlog Primoža Jelševarja, da se vzpostavi delovna skupina, ki se bo poglobila v ta vprašanja in, v okviru INAK-a, pripravila celovito stališče stranke SLS, oziroma slovenskih članic ESU.

Čestitam organizatorju okrogle mize, predsedniku stranke g. Marjanu Podobniku in direktorju INAK g. Primožu Jelševarju, in vsem uvodničarjem.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice